Sovaščanom poklonil skulpturo iz brona

V Tomaju, kjer je Srečko Kosovel osemnajst let imel svoj dom ter je tam tudi pokopan, so v torek odkrili njegov spomenik. Zanj je zaslužen Josip Osti, bosanski pesnik, ki si je tu, na Krasu našel domovanje.

TOMAJ > Tomajci so vrsto let gojili idejo, da bi postavili svojemu slavnemu sovaščanu trajno spominsko obeležje. Deklarativno željo, ki zaradi potrebnih financ žal ni doživela udejanjanja, je na lastno pest te dni materializiral Josip Osti. Rojen v Sarajevu leta 1945 je Osti tudi izven meja nekdanje Jugoslavije danes znan kot pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik, antologist, prevajalec in urednik. “V Slovenijo sem še pred vojno prišel leta 1990. V Tomaju sem od leta 1994, po upokojitvi pred sedmimi leti mi je tukaj kupljena hiša postala stalno prebivališče,” je povedal Osti, ki je po očetu slovenskega rodu, saj je njegov dedek kot graditelj železnic v Bosno prišel iz Primorske. “Slovenščine sem se naučil ob prebiranju literature, pri tem mi je bil v veliko spodbudo ravno Kosovel. Moji prevodi njegovih pesmi so izšli v šestih knjigah, zadnja, Slutna smrti, letos v Črni Gori. Tomaj je zame nekaj posebnega zato, ker je Kosovelov, del moje poezije je v sogovorništvu z njegovo,” je še dodal Osti, ki od leta 1995 piše izključno v slovenščini, v jezik spominov, kot imenuje svojo bosanščino hrvaške provenience, pa se prevaja sam.

Postavitev spomenika je spremljal manjši zaplet. Prvotno so pobudniki želeli, da bi ga postavili na osrednjem vaškem trgu na javnem prostoru, a zanj niso dobili potrebnih dovoljenj. “Za posege na javnih površinah veljajo določena pravila, za te v neposredni bližini državnih cest je potrebno pridobiti tudi soglasja pristojnih državnih služb. Namesto stisnjenosti na območje avtobusnega postajališča je občinska uprava zato predlagala ustreznejše lokacije v Tomaju in sicer v neposredni bližini šole oziroma ob Kosovelovi domačiji”, so nam včeraj sporočili iz uprave občine Sežana.

Spomenik Kosovelu je postavil kar na svojem borjaču, tik ob poti, ki vodi iz trga proti šoli, kjer so do leta 1925 stanovali Kosovelovi. Kamnit podstavek je delo domačega kamnoseka Sandija Čevnje, bronasta skulptura pa je nastala izpod rok slovenskega kiparja bosanskega rodu Mirsada Begića, čigar kip Kosovela od leta 2010 krasi tudi pesnikovo rojstno hišo v Sežani. “Podobno kot mojo knjižico Kosovelovih pesmi z naslovom Vse je pesem, ki jo je predlani prejelo vseh 126 gospodinjstev v Tomaju, sem se tudi tokrat odločil, da je to moje darilo njim, ki so me sprejeli medse,” je Osti še utemeljil odločitev, da kot pesnik postavi kip drugemu pesniku. Odprtje je v bližnjem kulturnem domu spremljalo predhodno literarno branje eminentnih slovenskih pesnikov, ki so pred polno dvorano prebrali Kosovelovo in/ali svojo pesem. Ob dokazovanju, da ima Kosovelova duhovna dediščina univerzalno vrednost, so se za mikrofonom vrstili Boris A. Novak, Milan Dekleva, Miroslav Košuta in Veno Taufer. Katarina Rogelja pa se je v imenu domačinov Ostiju, ali Pepiju, kot mu marsikdo že pravi ljubkovalno, javno zahvalila za vse, kar je dal Tomaju in mu ob tem potrdila polno tomajsko domovinsko pravico.

BOGDAN MACAROL

---