So se upirali že dve stoletji pred puntom?

Niso vseh obsojenih puntarjev usmrtili v Gorici na Travniku, kot je veljalo doslej. In zelo verjetno je, da tolminsko kmečko uporništvo sega že v začetek 16. stoletja, v čas Beneške republike. To sta zanimivejši novi dognanji o puntu oziroma primorskem kmečkem uporu, ki so ju v četrtek predstavili na znanstvenem simpoziju v spomin na veliki tolminski punt pred tremi stoletji in na 130-letnico rojstva pisatelja Ivana Preglja.

TOLMIN > Simpozij si je nadel provokativni podnaslov: nova dognanja. Zanimiva so za stroko in učitelje, za ljubitelje lokalne zgodovine in za vse, ki prisegajo na vseživljenjsko izobraževanje.

Odgovarjal je na vprašanja o položaju “tretjega stanu”, torej kmečkega prebivalstva, o interesih, intrigah in spletkah goriškega plemstva in meščanstva, o krutosti in sporočilnosti kaznovanja upornikov ter tudi o spominjanju na upor in o težavah, ki jih je imel novookronani cesar, ki v času, ko je potekal tolminski punt, še ni imel moškega potomca.

Doc. dr. Dragica Čeč, znanstvena sodelavka Univerze na Primorskem, Fakultete za humanistične študije in Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru, je pri proučevanju dokumentov cesarske komisije o kaznovanju puntarjev ugotovila, da staIvan Gradnik - Miklavič in Gregor Kobalše posebno užalila oblast. “Zato so ju usmrtili na goriškem mestnem trgu, polnem oblastniških simbolov. Tam so tudi mučili Lovreta Kraglja, usmrtili pa so ga, tako kot vse ostale puntarje, na Travniku v Gorici.”

Kot pravi Čečeva, so v zapisih o usmrtitvi iz 18. stoletja tako tudi zapisali, vendar so zgodovinarji to spregledali. Zato je do nedavnega veljalo, da so vse puntarje usmrtili na Travniku v Gorici.

Prevratniške besede

Čečeva pojasni tudi, kaj je v primeru teh dveh upornikov dodatno razjezilo cesarsko oblast: “ Gradnik - Miklavič je kot vojak v kmečki vojski cesarju prisegel, da bo miril puntarje, v resnici jih je novačil. Kobal pa je v cesarskem uradu izrekel nedopustno prevratniške besede, da je 'cesar samo njegov služabnik'. Žalitev suverena kot očeta podložnikov po paternalističnem dojemanju družbe, v kateri je telo cesarja poosebljalo družbo kot celoto, je pomenila tudi ogrožanje družbenega reda, ki je določen od boga.”

Opozarja tudi na zanimivost, da so morali po eksekuciji 23. aprila leta 1714 vsi župani in dekani tolminskega gospostva priseči zvestobo cesarju, obljubiti so morali, da se ne bodo zbirali, da ne bodo zvonili, razen ob požarih, da se ne bodo maščevali in da bodo podrejeni in podložni.

Vzporednica z današnjim časom

Višji znanstveni sodelavec v istih ustanovah kot Čečeva, izredni profesor dr. Aleksander Panjek, je v arhivih našel dokumente, ki nakazujejo nemire na Tolminskem že v času Beneške republike v začetku 16. stoletja in ne le pod Habs- buržani. “Zdi se, da gre za dvestoletno tolminsko upornost, za dolgoročno ščitenje ponosa, dostojanstva in pravic že pred samim puntom. Če je bilo res tako, bo to prispevalo k prenovljenemu razumevanju tistega časa. Veljalo bi raziskati povezavo z uporom v Furlaniji leta 1511 in istega leta na Tolminskem.“

V obdobju pred puntom so bili razmerja in interesi med stanovi zapleteni: “Ker so vsi sovražili dacarja Jakoba Bandlja, so sprte plemiške frakcije izkoristile nezadovoljstvo kmetov, dokler jim ni vse ušlo iz rok in so kmetje postali tudi njim nevarni.” Takrat so poklicali cesarjevo vojsko na pomoč. Kot pravi, so kmetje do konca verjeli, da bodo pred cesarjevo komisijo dokazali svoj prav, pa ni bilo tako. Vse pravde so izgubili, ker drugače v sistemu hierarhije fevdalnih stanov ni moglo biti. “Ker je bil upor, ki se je razplamtel prek Primorske, protest proti samovoljnemu prekomernemu pobiranju davkov, torej nepravičnosti in okoriščanju, je še kako sporočilen tudi za današnji čas,” vzporednice nakazuje Panjek. Puntarski boj za pravično družbo in upor proti zlorabi oblasti, ki je aktualen tudi danes, je kot iztočnico v pozdravnem govoru uporabil tudi tolminski župan Uroš Brežan.

Na zapise o puntu v zgodovinopisju se je osredotočil znanstveni svetnik v pokoju dr. Branko Marušič, pri tem je poudaril pomemben raziskovalni prispevek pokojnega Janeza Dolenca, ki je bil pred leti idejni pobudnik praznovanja 300 obletnice punta, ki je žal ni dočakal.

Na slikovit način je podrejen in brezpraven položaj kmeta v zgodnjem novem veku, kar je do puntanja tudi pripeljalo, osvetlil profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vasko Simoniti:“Kmetje, ki so predstavljali štiri petine prebivalstva, so nosili vsa bremena, ob tem pa so bili prezirani v hudi revščini. Nezadovoljstvo je tlelo po vsej Evropi, kljub puntanju se ni nič spremenilo. Vse upore so zatrli in na grozovit in gnusen način kaznovali.” S tem so ohranjali neomajen tridelni fevdalni svet stanov s cesarjem, papežem in brezpravnim kmetom na dnu, ki so ga privilegirani vsiljevali, kot da je od boga dan. NEVA BLAZETIČ

---