Slovenski paviljon v Benetkah med 20 najboljšimi

Slovenski paviljon na 55. beneškem umetnostnem bienalu s postavitvijo Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo je bil med obiskovalci dobro sprejet. Revija ArtReview ga je uvrstila celo med 20 najboljših na tem bienalu, britanski The Independent pa “inteligentno, humorno in jezno” delo Cibiceve opisuje kot enega od vrhuncev.

Slovenski paviljon na 55. beneškem umetnostnem bienalu s postavitvijo Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo je bil med obiskovalci dobro sprejet Foto: Klavdija Figelj
Slovenski paviljon na 55. beneškem umetnostnem bienalu s postavitvijo Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo je bil med obiskovalci dobro sprejet Foto: Klavdija Figelj

BENETKE > Cibiceva, ki je pri postavitvi izhajala iz tematskega okvira bienala Enciklopedične palače, z večplastno razstavo raziskuje, kaj je tisto, kar državo predstavlja navzven.

V slovenskem paviljonu Cibiceva vprašanje reprezentacije države navzven preko arhitekture tematizira tudi s pomočjo endemične vrste hrošča Anophthalmus hitleri, ki krasi notranjost paviljona. The Independent piše, da se zdijo zidovi od daleč elegantni, od blizu pa “psihadelično mrgolijo z mrčesom”.

Cibiceva se je poleg tega odločila, da na stene Galerije A+A izobesi enajst tihožitij iz zbirke državnega zbora, na razstavi pa sta na ogled tudi dva filma. Eden od njiju, naslovljen Fruits of Our Land, je nastal po zapisniku parlamentarne seje iz leta 1957. Umetnica je poudarila, da bi lahko “z istim besednjakom razpravljali o 'primerni' umetnosti našega trenutka”.

Avstrijski časnik Der Standard se ob drznosti koncepta, ki temelji na vprašanju, kaj je državna umetnost in kakšno vlogo umetnik sploh ima pri tem, navdušuje tudi nad umeščenostjo projekta v prostor. Zapisali so, da je Cibiceva odlično izkoristila prostor “eksternih paviljonov”.

Beneški umetnostni bienale je na osrednjih prizoriščih v Giardinih in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih na ogled do 24. novembra.

STA


Najbolj brano