Slovenci smo ujeli Asterixa!

Športniki bi dejali: najprej smo zaostajali, potem smo izpadli iz igre, zdaj pa igramo z največjimi! Kultni francoski strip Asterix smo Slovenci dobili z zamudo, ga zatem izgubili in bili debelo desetletje brez njega, dokler lani nista izšla nova prevoda dveh starejših zvezkov.

LJUBLJANA > Tudi letos sta izšla dva, vendar eden od njiju - Asterix pri Piktih - sočasno s francoskim izvirnikom.

Malega, a prebrisanega Asterixa in njegovega zvestega prijatelja, obilnega Obelixa, ki se ob pomoči svojih galskih rojakov in silno moč vlivajočega čarobnega napitka vztrajno in uspešno upirata okupatorskemu rimskemu imperiju, sta leta 1959 ustvarila pisec René Goscinny (1926-1977) in ilustrator Albert Uderzo (1927).

Izjemno kakovosten in najslavnejši francoski strip se je udomil v več kakor sto jezikih, tudi v slovenščini. Leta 1990 je pri radovljiški Didakti izšel prvi Asterix, ki ga je kakor še ducat naslednjih mojstrsko poslovenil Aleš Berger; v našem jeziku je poiskal ustrezno duhovita imena junakov in skoval mnoge besedne igre, vredne Goscinnyja. Potem ko so založniku Rudiju Zamanu potekle pravice za tiskanje, v letih 2000-2011 pri nas ni izšel noben zvezek Asterixa, lani pa si je pravice za tiskanje prevodov izboril Izolan Vlado Grlica, ustanovitelj in direktor podjetja Desk, ki upravlja založbe Grlica, Meander, Vita in Graffit.

Pri slednji sta minuli četrtek izšla stripa Globok prepad in Asterix pri Piktih; prvega, v francoskem izvirniku objavljenega že leta 1980, je poslovenila Kristina Šircelj, drugega pa Mitja Roner. Mlada francista, ki odlično nadaljujeta prevajalsko delo, sta nekatere pomembnejše junake poimenovala po svoje; ali bodo domači ljubitelji Asterixa sprejeli njune rešitve ali raje obdržali Bergerjeve, bo pokazal čas.

Največ pozornosti te dni kajpak žanje Asterix pri Piktih, 35. zvezek v nizu, ki je sočasno izšel v kar 23 jezikih. Je prvi, ki ga nista ustvarila ne Goscinny ne Uderzo. Avtorja sta pisec Jean-Yves Ferriin ilustrator Didier Conrad, Asterixova vrstnika, kakor galski junak rojena leta 1959.

V novi prigodi Asterix in Obelix kreneta na potovanje med Pikte, pleme, ki je živelo na ozemlju današnje Škotske. Vnovič se spopadeta z Rimljani, srečata nesrečne gusarje in mimogrede pojasnita nekaj zgodovinskih dogodkov, dejstev in mitov, med drugim tudi prikazovanje razvpite pošasti Nessie v jezeru Loch Ness.

Štorije o galskih junakih so vselej duhovite in kratkočasne, je pa zato toliko resnejše ustvarjanje stripa, pojasnjuje Vlado Grlica. Ob tokratni svetovni premieri so veljala še toliko strožja pravila. Vsi vpleteni so morali podpisati izjavo, s katero so se zavezali molku. Skorajda nič ni smelo v javnost pred četrtkom. Vse je nadziral še živeči stripov stvaritelj Albert Uderzo, s katerim so se slovenski Asterixovi skrbniki marca nameravali osebno srečati na knjižnem sejmu v Bologni. “A se nismo,” obžaluje Grlica. “Ravno ko je bil Uderzo v Bologni, so v Italiji zaradi močnega sneženja zaprli ceste.”

Uderzo je požegnal tako delo novih avtorjev kakor vse prevode. “Seveda ni bral v slovenščini oziroma v drugih jezikih,” pojasnjuje Grlica. “V vsaki državi ima sodelavce, ki preverijo in komentirajo prav vsak stripovski oblaček in mu pošljejo poročilo. Uderzo v desetih delovnih dneh potrdi oziroma zavrne predlagane prevode. Imeli smo srečo, da nam ni ničesar zavrnil. Glede nekaterih podrobnosti nas je prosil za pojasnilo in po našem odgovoru prevajalske rešitve sprejel.”

Na založbi Graffit bodo tudi naslednje leto izdali dva prevoda Asterixa in presodili, ali velja ritem pozneje pospešiti in letno izdati kar štiri stripe o neumrljivem galskem junaku.

Uderzo je sprva nasprotoval zamisli, da bi stripe o Asterixu pisali in risali še po njegovi smrti, a si je pred petimi leti premislil. Novi strip je požegnala tudi Goscinnyjeva hči Anne, manj uglašen pa je Uderzo z lastno hčerjo in solastnico založbe Les Éditions Albert René. Ko je večino delnic podjetja prodal založbi Hachette Livre, je Sylvie Uderzo očeta javno obtožila, da je prikupnega galskega junaka prodal sodobnemu rimskemu imperiju: kapitalu in industriji.ANDRAŽ GOMBAČ

---