Slike goriške pokrajine

V obnovljeni palači Attems-Petzenstein, kjer domujejo goriški Pokrajinski muzeji, je na ogled prenovljena pinakoteka s slikarskimi deli veliki goriških avtorjev, z obeh strani meje.

Na ogled je tudi  Tominčev Avtoportret z bratom Francem iz leta 1818 - 19, ki je bil razstavljen že v Milanu, Trstu, Ljubljani, na dunajskem Belvederu in v Padovi.  Foto: Klavdija Figelj
Na ogled je tudi Tominčev Avtoportret z bratom Francem iz leta 1818 - 19, ki je bil razstavljen že v Milanu, Trstu, Ljubljani, na dunajskem Belvederu in v Padovi.  Foto: Klavdija Figelj

GORICA>Palačo Attems - Petzenstein v novi preobleki, vredni dobra dva milijona in pol evrov, lahko občudujemo že celo leto, prenovljena pokrajinska pinakoteka pa je vrata odprla pred dnevi. Razprostira se v sobah prvega nadstropja in obiskovalcu ponuja 90 likovnih, večinoma slikarskih in nekaj kiparskih del, vsekakor pa si želi biti mesto, kjer se vrednoti goriška umetnostna dediščina.

Mojstrovine Tominca

Baročnim slikarjem 18. stoletja beneškega miljeja, med njimi so Marco Ricci, Francesco Pavone, Gianbettino Cignaroli, delajo družbo Antonio Paroli, Johann Michael Lichtenreit, protagonisti lokalnega slikarstva. 19. stoletje je zastopano v znamenju Jožefa Tominca, portretista tržaške in goriške buržoazije. Na ogled je med drugim tudi njegova mojstrovina Avtoportret z bratom Francem iz leta 1918-19, ki predstavlja manifest njegove umetniške ambicije in slavje idealov. Na ogled je tudi njegova znana slika Zaročenci iz 1832. leta.

Posebna soba je posvečena findesieclovski umetnosti na relaciji Benetke - Dunaj - Pariz, med katerimi sta Edoardo Del Neri in Josef Maria Auchentaller, sodelavec Klimta, ki se je z Dunaja preselil v Gradež. Zastopana so tudi pomembna dvajseta leta v Gorici, to kratko, a intenzivno umetniško obdobje, ki se je začelo s futurističnim gibanjem in nadaljevalo z Goriškim umetniškim krožkom, v katerem so se družili ljubitelji, umetniki in kritiki, med njimi Vittorio Bolaffio, Sergio Sergi (Sergej Hočevar), Ivan Čargo, Veno Pilon, Lojze Spazzapan, glasbenik Marij Kogoj, Antonio Morassi, Sofronio Pocarini in drugi.

Jedro umetnostne zbirke 20. stoletja je nastalo ob tragičnem dogodku. Ko je Sofronio Pacarini, ustanovitelj Futurističnega gibanja za Julijsko krajino, leta 1936 utonil nekje pred Gradežem, so kolegi in ravnatelj goriškega muzeja Ranieri Mario Cossar pozvali umetnike Julijske krajine, naj poklonijo dela v spomin na preminulega. Odziv je bil velik in že leta 1935 so odprli tri Pocarinijeve sobe.

Med predstavniki zgodovinske avantgarde so tudi dela Giorgia Carmelicha in delo Futurizem iz leta 1923 AvgustaČernigoja. Drugi futurizem je zastopan s s Tulliem Cralijem in Raoulom Cenisijem, na ogled pa je tudi pogled iz letala Rudolfa Sakside iz leta 1940.

Mušič in Nathan

V posebni sobici sta predstavljena Zoran Mušič in Artur Nathan, Tržačan, ki je umrl v koncentracijskem taborišču v Dachavu in s svojimim deli vplival na Mušičevo življenjsko pot. V zbirki slik so predstavljena tudi dela do druge svetovne vojne in druga polovica 20. stoletja, ki jo zaključujejo Mario Di Iorio, Miela Reina in zanimiv in poglobljen pripovedovalec furlanskih motivov Cesare Mocchiutti.

Pinakoteko spremlja katalog v italijanskem jeziku, v italijanščini so tudi podpisi k slikam, je pa v prostorih pinakoteke najti na posebnih listih tudi slovenske prevode besedil, ki so na panojih.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano