Slika ob Vivaldiju in Stonesih

V prenovljenem razstavnem prostoru beneške akademije na Zatterah razstavljajo študenti akademije, iz vsakega razreda po eden, skupaj jih je 31. Med njimi je tudi slikarka Jasmina Rojc, po rodu iz Zalošč, študentka drugega letnika podiplomskega študija.

BENETKE > Naslov razstave, ki so jo odprli prejšnjo soboto, je FORwART. Gre za skupinsko razstavo 31. študentov beneške Accademije di Belle Arti, profesorji so iz vsakega ateljeja izbrali po enega študenta, ki se predstavlja z enim svojim delom. Postavitev in organizacija razstave je potekala pod vodstvom dveh profesorjev, Novogoričana Ateja Tutte in Gaetana Mainentija.

Jasmina Rojc (1988) intenzivno slika že od 15 leta, ko se je vpisala Umetniško Gimnazijo v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva na akademiji v Benetkah. Sedaj nadaljuje podiplomski študij na isti akademiji, pripravila je kar nekaj samostojnih razstav. Leta 2012 je v knjižici Cerkvena umetnost v Zaloščah predstavila poslikave Clementeja Del Nerija v cerkvi sv. Lovrenca v Zaloščah.

Jasmino Rojc, študentko drugega letnika slikarstva podiplomskega študija, je izbral profesor Igor Lecic. Predstavlja se z delom Rolling flowers, na katerem je upodobila, kot sama pravi, krajino cvetočega polja. “Kadar slikam, vedno poslušam glasbo. Slika Rolling flowers je nastajala ob poslušanju beneškega glasbenega mojstra Antonija Vivaldija in Rolling Stonesov. Vedno rada združujem staro, klasično in novo, moderno umetnost,” o sliki pove Jasmina.

Z upodabljanjem rož se ukvarja zadnje leto, na akademiji je obiskovala seminar, v katerem so ves čas izhajali iz podobe cveta. A njen cvet je abstrahiran do samega občutja, ki je dinamično, polno barv in vonjav in lebdi v prostoru, ožarjenem s svetlobo, ki na njenih delih vselej prodira iz ozadja. A vedno najprej naslika horizont, to orientacijsko črto, ki določi, kaj je na zemlji in kaj na nebu.

Odkar slika cvetje, letne čase in sploh naravne motive, je spremenila tudi kolorit, oker in modrikaste tone so zamenjale toplejše in živahnejše barve. Pa ne le zato, vzrok je bila tudi menjava profesorja. Prejšnji, Carlo Di Rocco, je bil strožji in je zahteval uporabo določenih barv, njene slike so bile vse temnejše, v Lecicevem ateljeju pa se je Jasmina pri slikanju lahko bolj sprostila. Stalnica ostaja tehnika, olje na platnu, ki ji z dodajanjem lanenega olja omogoča transparenco in fine sfumature.

Rojčeva tudi sicer občuduje koloriste, rada pogleda dela Bellinija, Tiziana, Kandinskega, Maxa Ernsta, Kieferja, Cecily Brown. V zadnjem času se loteva precej večjih formatov, pričujoča slika meri kar 180 krat 280 cm. Pravi, da zato, ker tako lahko bolj “pade noter”. “Ob tako velikih formatih pri slikanju dela celo telo, če je slika manjša, pa samo roka.”

Razstava v Benetkah bo na ogled do 24. novembra, ko se zaključuje tudi beneški bienale.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano