Šest desetletij pred Gospodarjem

Težko pričakovani prvi del filmske trilogije Hobit je včeraj končno prišel med gledalce - sočasno s svetovno premiero so najnovejši izdelek oskarjevca Petra Jacksona dočakali tudi slovenski gledalci.

Bilba Bisagina je odigral Martin Freeman (v sredini)
Bilba Bisagina je odigral Martin Freeman (v sredini) 

SLOVENIJA, SVET> In seveda se zastavlja vprašanje, ali bo skoraj tri ure trajajoči film Hobit: nepričakovano potovanje obnorel Slovenijo v tolikšni meri kot filmski triptih Gospodar prstanov, ki ga je Jackson prav tako posnel po delu slovitega J. R. R. Tolkiena.

S trilogijo Hobit je Peter Jakscon ponovno obnorel Novo Zelandijo, ki je dihala in bo še nekaj časa prežeta z literarno mojstrovino J. R. R. Tolkiena. Hobit je bil namreč, podobno kot Gospodar prstanov, v celoti posnet na različnih lokacijah te otoške države v Jugozahodnem Pacifiku. Studijske posnetke je filmska ekipa naredila v režiserjevih studiih v Wellingtonu, ki je zdaj trikrat večji, kot je bil med snemanjem Gospodarja prstanov. Toda produkcija Hobita je - ne glede na to - zasedla vsak prosti kotiček filmskega mesta, kar pomeni tri hektarje zemljišč in vseh šest ateljejev.

Ker je Jackson snemal celotno trilogijo hkrati, so morali člani ekipe izdelati skoraj sto kulis, več tisoč kosov oblačil, lasulj, več kot 500 kosov različnega orožja ...

Kakšnega zalogaja se je tokrat lotil Jackson, najbolje ponazori “infrastrukturna statistika”: zgolj za scenografijo je skrbelo 350 scenografov, ki so delali po ilustracijah Johna Howa in Alana Leeja, slovitih ilustratorjev Tolkienovih del. Ekipa je potrebovala kar 8900 ur, da je zgradila, opremila in podrla vse scene; pri tem so različne ekipe garale 24 ur na dan.

Zgodba filmske trilogije Hobit je postavljena v Srednji svet, dogaja pa se 60 let pred Gospodarjem prstanov. Spremlja pustolovščino naslovnega junaka Bilba Bisagina, ki se zaplete v epski podvig - s tovarišijo hočejo iz izgubljenega škratjega kraljestva Erebor pregnati strašnega zmaja Smauga.

Sledi še nekaj zgovornih številk, ki pričajo o megalomanskosti projekta: zgolj za prvi del Hobita so potrebovali 266 snemalnih dni, glavna snemalna ekipa na zunanjih prizoriščih je štela 700 članov, v glavni snemalni ekipa v studiih pa je sodelovalo 450 delavcev. Za maske in scenske predmete so porabili ogromne količine različnih materialov: zgolj za izdelavo obraznih protez so porabili štiri tone silikona, več kot trikrat toliko so ga “pretopili” v orožje in oklepe, za pritrjevanje brad so porabili kar sedem kilometrov traku, iz desetih kilogramov las pa so izdelali skoraj 700 lasulj. V filmu namreč ni lika, ki ne bi imel lasulje ...

Jackson pa je naredil še en tehnološki preboj, Hobita so namreč snemali s posebej izdelanimi 3D kamerami, ki snemajo s hitrostjo 48 sličic na sekundo (običajno 24 sličic na sekundo). To je prvi celovečerni film, posnet s takšno tehnologijo. Proračun prvega dela trilogije pa je težak kar 270 milijonov dolarjev. Od tehnike še k vsebini: kdo od starih znancev je ponovno oblekel kostume iz Gospodarja prstanov? Ian McKellen si je spet ogrnil plašč Gandolfa Sivega, lika, ki ga je igral že v trilogiji Gospodar prstanov. McKellen sprva ni bil navdušen, da bi vlogo ponovil, raje bi se lotil nove, ampak, kot je rekel, ni prenesel misli, da bi Gandalfa igral kdo drug. Iz Gospodarja prstana se v Hobita vračajo še Cate Blanchett kot Galadriel, Ian Holm kot ostareli Bilbo, Christopher Lee kot Saruman, Hugo Weaving kot Elrond, Elijah Wood kot Frodo in Andy Serkis kot Golum.

Hobit pa je ponudil priložnost tudi “novincem”: Bilba Bisagina je odigral Martin Freeman, ki je zaslovel z odlično upodobitvijo Watsona v sodobni različici Sherlocka Holmesa (britanska televizijska serija Sherlock), Richard Armitage pa je odigral Thorina Hrastoščita.

Med oboževalci Tolkienove fantazijske sage pa so kljub navdušenju vse glasnejše bojazni, da ne bi Jackson Hobita preveč “raztegnil”. Posnel je trilogijo, knjižna predloga (izšla je leta 1937) pa obsega le 237 strani.BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano