Sedma sezona divaškega Jazz Hrama

Čeprav jazz ni glasba, ki bi bila del množične kulture, to zanesenjakov iz divaškega Jazz hrama ni ustavilo. V zadnjih oktobrskih dneh so zagnali že sedmo sezono: niz trinajstih koncertov bo ljubitelje kakovostne godbe s Primorske, osrednje Slovenije in Furlanije razvajal do konca marca. Jutri ob 21. uri pa se bo na drugem koncertu letošnje sezone z njihovega odra prvič v zgodovini med poslušalce zlil flamenko: prinesla ga bosta kitarist Pablo Gueavara in tolkalec Rafaél Tejada.

Jutri v Jazz hram prihaja flamenko kitarist Pablo Guevara
Jutri v Jazz hram prihaja flamenko kitarist Pablo Guevara  

DIVAČA> Kot pravi Bojan Volk, ki skrbi za program, pri izbiri izvajalcev upoštevajo več kriterijev, a brez bistvenega ne gre. “Naše vodilo je kreativnost, ne komercialnost. Pri oblikovanju programa zato dajemo glavno besedo glasbenikom, za katere menimo, da imajo kaj pokazati oziroma povedati. Večina tistih, ki jih povabimo, pri nas nastopi v okviru svoje turneje, kar jamči za to, da so glasbeniki tudi dobro uigrani, če se izrazimo po športno - v dobri formi.”

Med vrhunci sedme sezone Jazz hrama Divača Bojan Volk izpostavlja tri dogodke. “Izjemen bo zagotovo koncert 7. januarja, ko prihaja v goste Francis Mbappe. Ameriški glasbenik afriških korenin bo muziciral z zasedbo slovenskih in srbskih glasbenikov Global Rythm. Drugi vrhunec bo nastop Sama Šalamona, ki k nam prihaja 25. januarja z dvema saksofonistoma iz New Yorka. Zanimiv bo tudi Scott Steen, ki bo 3. marca zasedbo Remebering Miles pripravil poklon Milesu Daviesu.” Popoln program letošnje sezone v divaškem Jazz hramu si lahko ogledate na spletni strani www.jazzhram.com

Duri sedme sezone Jazz hrama je tako z energičnim prepletom godb od vsepovsod odprl čezmejni kraški trio Etnoploč, ki v tem času predstavlja drugo ploščo Across the Border.Po Volkovi oceni so tokrat sestavili program, ki ne bo zamikal le ljubiteljev strogega jazza. “Jazz, ki ga uvrščamo v svoj program, ni bavbav, je poslušljiv in sprejemljiv. V dosedanjih sezonah smo pridobili zaupanje v kar širokem krogu občinstva. Pri nas lahko srečate, denimo, veliko glasbenikov, ki pridejo poslušat, s čim se trenutno ukvarjajo njihovi kolegi, v zadnjih letih pa opažamo vedno več starejšega, zrelejšega občinstva. Naj za zanimivost povem, da imamo obiskovalca iz Solkana, ki ni doslej izpustil še niti enega koncerta,” o tistih, ki jim svoj program namenjajo, pove Volk in doda še nekaj besed na račun tovrstne ponudbe pri nas. “Nič novega ne bom povedal, če rečem, da je resnično skromna. Ne le na Primorskem, marveč v širšem slovenskem prostoru. Izjemno delo s svojo prodornostjo, zagnanostjo in strastjo do jazza opravljajo fantje iz Bara pr' Gabrijelu v Cerknem. Z vsem naštetim jim je uspelo zasnovati res izjemen festival.” Čeprav v primeru jazzovske glasbe pri nas ne moremo govoriti o oranju ledine, je položaj za tiste, ki želijo pripraviti tovrstne dogodke dokaj zahteven. “Borimo se,” pravi Volk in pojasni, da so prošnje za sponzorstvo sedme sezone naslovili zlasti na podjetja in bodo festival v največji meri izpeljali s sponzorskimi sredstvi: “Denar je vse večji problem, občina nam sicer pomaga, a ta delež ni dovolj.” Državne podpore za svojo dejavnost doslej še niso prejeli, saj tudi razpisov, ki bi namenjali sredstva za to področje, skorajda ni.

V Jazz hram, ki ponudbo koncertov druži z izborom kakovostnih vin kraških in istrskih vinarjev, se vedno znova rado vrača kar nekaj domačih glasbenih mojstrov - med njimi sta tudi zasedba Terrafolk in letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Zlatko Kaučič. V tokratni sezoni, 3. decembra, se bo Kaučič občinstvu predstavil v navezi z multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem, Terrafolk pa prihajajo v goste teden dni kasneje. Kaučičevo lansko gostovanje v divaškem klubu, ko je muziciral skupaj z Massimom de Mattio in Giovannijem Maierjem, je ovekovečeno tudi na živi plošči The Jazz hram Suite. Volk je ob tem seveda počaščen: “Naš prostor je akustičen, vendar menim, da je tisto, kar mu da poseben čar prav toplina in energija, ki se stke med občinstvom in nastopajočimi. Menim, da sta ta dva dejavnika odločilna za to, da se v nekem ambientu lahko ustvari presežek, ki ga poslušalec lahko začuti ob poslušanju plošče.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano