Še več ostrine, še manj sentimenta

Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje od leta 1986. Letos jo je prejela pesnica Kristina Hočevar za zbirko Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda. Tokrat so jo prvič podelili v Goriških brdih.

PLEŠIVO > Pesniška knjiga Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda (Društvo Škuc, zbirka Lambda) Kristine Hočevar že z naslovom sporoča, da nič ni tako, kot se nemara zdi, da bi moralo biti: zobje niso prosti, bleščeči in beli in rdeče ustnice se ne smehljajo ali šobijo v poljub. Naslov je zapisan v poskočnem ritmu anapesta in ime te stopice je pomenljivo, saj sporoča, da "udarja nazaj".

Zrušiti mehanizme obrambe

Kot nam je pesnica povedala na podelitvi, je pesmi pričujoče zbirke pisala dobri dve leti in vanje vložila kar precej napora. “Napora v smislu, da sem želela priti sebi še bolj do dna; da sem želela biti še bolj neizprosna do lastne govorice, lastnih vprašanj. Poskušala sem zrušiti vse mehanizme obrambe v sebi, vse bariere.” Zato je, dodaja Kristina, v zbirki še manj sentimenta, še več ostrine kot v prejšnjih zbirkah, kar pa ne pomeni, da v sebi nima miline. Vsebine, ki je Kristino zanimala v poeziji, so vprašanje staranja, smrti, kritika potrošnega pogleda ter vprašanje družbenih vlog. Na vprašanje koliko tehta besedo, preden jo uporabi, pa odgovarja: “Ne tehtam veliko, vse se nakopiči v meni in to čutim tudi fizično, ne le mentalno. Včasih pa se zgodi, da je v pesmi samo ena beseda tista, ki je moteča in traja mesece, da se najde prava.”

Iskanje lastne govorice terja napor, treba je “prežagati aluminij” in “polizati kredo", pri čemer se govorka jasno zaveda, da je “med temi črtastimi ljudmi / vsaka / beseda iz mojih ust / abrazija,” torej nekaj rušilnega ali bolečega. Tako njene pesmi v imenu žirije, ki so jo sestavljali Marko Golja, dr. Irena Novak Popov, Janez Ramoveš in Veno Taufer povzema predsednica žirije Darja Pavlič in doda, da so pesničini podpisi posejani dovolj gosto, da dajo slutiti, kako pomembni so za pesnico lezbištvo, učiteljski poklic, narava, poezija, šport, medsebojni odnosi, fužinski bloki ... Povedali so še, da so ji nagrado podelili zaradi zaradi njene izvirnosti, igrivosti, izrazne moči in aktualnosti sporočil.

Kritika mecenstva

Pokroviteljstvo Jenkove nagrade je za tri leta prevzel poslovnež Nedjan Brataševec, častni konzul Republike Poljske v Sloveniji, kar je predsednik DSP Veno Taufer označil kot dragoceno spremembo mišljenja in kot dejanje, vredno posnemanja. Retorika in tudi vsebina, s katero so vabili na prireditev, pa je razburkala javnost z odprtim pismom, ki ga je napisala literatka Barbara Korun. V njemTauferja med drugim sprašuje, kako naj si razlaga bombastični slog s številnimi pridevniki, ki ne more skriti podložniške fascinacije nad nasilno močjo in bogastvom, pridobljenim prek nje. “Doslej sem bila namreč prepričana, da je vloga DSP kot stanovskega društva v tem, da brani skozi stoletja težko priborjeno avtonomijo literarnega (oz. umetniškega) polja; da brani ravno neodvisnost ustvarjalcev od petičnih sponzorjev,” ki po njenem mnenju pojmujejo umetnost le kot znak prestiža oziroma kot tržno blago.

Kristino Hočevar so tovrstni dogodki obtežili, da ni mogla občutiti pravega veselja. Z odprtim pismom Barbare Korun ni bila seznanjena, je pa o mecenstvu dejala: “Mecenstvo obstaja že od nekdaj, a vsekakor sem kritična do brutalnega vdora privatnega kapitala v umetnost.” Na prireditvi, ki je potekala na umetniški ambasadi republike Poljske, je bilo več pozornosti in besed namenjenih pokrovitelju kot nominirancem in nagrajenki. O mecenu smo (tudi v gradivu) izvedeli tako rekoč vse, o pesnici pa skorajda nič. Mimogrede, nominiranci se podelitve začuda niti niso udeležili, nismo pa uspeli izvedeti, zakaj.

KLAVDIJA FIGELJ

---