“Še sem navezan na zombije”
Vrhunec 11. izdaje tržaškega filmskega festivala Science+Fiction je bila sobotna podelitev nagrade za življenjsko delo urania d’argento, ki jo je prejel “oče zombijev” George A. Romero.
Množica obiskovalcev medtem, ko čaka na vstopnice
TRST> Nagrado mu je izročil njegov dolgoletni prijatelj, režiser Dario Argento, ki se je po ogledu prelomnega filma Noč živih mrtvecev iz leta 1968, na vse kriplje trudil priti v stik z njim. Priložnost se je pojavila sredi 70. let prejšnjega stoletja.
Nagrado asteroid za najboljši znanstvenofantastični celovečerec je prejel angleški režiser Gareth Edwards za film (Monsters). Nagrado méliès d`argento je prejel italijanski kolektiv Manetti Bros za film L`arrivo di Wang. Ta se bo potegoval za nagrado za najboljši evropski znanstvenofantastični film. Nagrado méliès d`argento za najboljši kratkometražec je prejel švedski film Out of Erasers (Sudd). Občinstvo pa je najbolj navdušil Stake Land, režiserja Jima Mickla.
“Zora živih mrtvecev je moj in njegov film,” je opozoril George A. Romero na sobotni podelitvi. Dario Argento je namreč imel pri realizaciji (bdel je nad evropsko distribucijo in skušal je “pretentati” cenzorje) nadvse uspešnega in prelomnega nadaljevanja Noči živih mrtvecev izjemne zasluge. “Zora živih mrtvecev je bil moj prvi film, za katerega sem natanko vedel, kaj želim narediti. Ko sem v Pittsburghu zagledal tamkajšnji veličastni nakupovalni center, mi je bilo jasno, da se bo nadaljevanje zombijev dogajalo prav tam, v hramu potrošništva,” je povedal vidno razpoloženi Romero, ki mu kreativni zamah kljub 71 letom ne pojenja. Samo v zadnjih desetih letih je posnel tri “zombijevske variacije” Preživetje mrtvecev, Dnevnik mrtvecev, Dežela mrtvecev, napovedal pa je tudi predelavo Argentove mojstrovine Globoko rdeče.
Na vprašanje, ali je po 30 letih še vedno navezan na zombije pa je njihov stvaritelj odgovoril: “Seveda sem še navezan nanje; toda ko danes pogledam nazaj, vidim v njih samo še napake.” Te so najverjetneje povezane z zelo skromnimi produkcijskimi razmerami, v katerih je snemal Romero. Dve uri trajajočo Zoro živih mrtvecev s kopico akcijskih prizorov in armado statistov (zombijev) so namreč posneli v pičlih štirih mesecih s 650.000 dolarji, končni izkupiček pa je presegel 55 milijonov dolarjev. Romero se je tako pridružil vrsti slavnih režiserjev in igralcev, kot so Terry Gilliam, Christopher Lee, Roger Corman, ki so jih organizatorji festivala Science+Fiction odlikovali za njihove izredne kinematografske dosežke v sferi znanstvenofantastičnega filma in njegovih variacij.
Letošnji programski fokus festivala pa se je nagnil k variacijam znanstvenofantastičnega filma. Še več, zdi se, da selektorji iščejo parodije ali inteligentne izpeljanke znanstvene fantastike, kjer samo še slišimo oziroma slutimo prisotnost vesoljcev ali drugih okrutnih kreatur. V parodijo znanstvenofantastičnega žanra nedvomno spada odlična dialoška burka na temo prihoda vesoljskih moči na Zemljo z naslovom Vesoljski (Extraterrestrial) španskega režiserja Nacha Vigalonda. Ta se je pred tremi leti predstavil na festivalu Science+Fiction s svojim režijskim prvencem Zločini v času (Timecrimes) in odnesel glavno nagrado neon. Njegovemu drugemu celovečercu - znanstvenofantastičnemu filmu z dobršnim odmerkom bizarnih dialogov v slogu Pedra Almodovarja se, sodeč po bučnem aplavzu občinstva, zagotovo obeta še kakšna nagrada. Čakajoč med eno in drugo projekcijo se je veliko šušljalo še o norveški parodiji Lovec na trole, veliko zanimanja pa je požel tudi Šov mora iti dalje (The Show Must Go On) hrvaškega režiserja Nevia Marasovića, ki je ekstremna kritika resničnostnih šovov in hrvaškega vstopa v EU.
Science+Fiction ima očitno tudi zelo zvesto občinstvo, saj so bile skorajda vse projekcije razprodane, najbolj “vroče” vstopnice za ogled Romerovih “zombiad”, Herzogovega 3D filma Jama pozabljenih sanj in Vigalonda pa so pošle v manj kot pol ure. Odlika tega festivala? Tudi neortodoksni ljubitelji znanstvene fantastike so zagotovo našli nekaj zase.
BILJANA PAVLOVIĆ