S slikarskim poetom idrijskih rovt Rafaelom Trpinom do dokumentarca meseca

Dokumentarec Klanec do doma režiserja in scenarista Dušana Moravca je v četrtek predpremierno razveselil številne idrijske privržence odmaknjenih idrijskih govcev in grap ter Rafka Terpina, ki jih že štiri desetletja tenkočutno slika, opisuje in ohranja pred pozabo. Z njim v glavni vlogi je nastal po njegovi istoimenski knjigi.

IDRIJA>“Čudovito!” je na kratko ocenil slikar in poet idrijske krajine Rafko Terpin po četrtkovem predpremiernem ogledu dokumentarca Klanci do doma. Nastal je po njegovi enako naslovljeni knjigi in z njim v glavni vlogi. Petdesetminutni film po odmaknjenih idrijskih hribih in grapah ob Idrijci, med minevajočimi hišami in ljudmi, a po Terpinovi zaslugi tudi številnimi ohranjenimi zgodbami, je z besedo, sliko in glasbo popeljal s podobno občutljivo naklonjenostjo, kot vanje zre Terpin.

Slednji ne le zre, premišljuje in osmišlja, pač pa že štiri desetletja s skicirko in besedo ohranja minevajoče rovte in njihove ljudi spominu ter jih preliva na velika barvita akrilna platna. Mnogih hiš danes ni več, ljudje so odšli v dolino ali pa v večnost. Zato je 262 skiciranih domov in družinskih zgodb pred tremi leti natisnil v knjigo Klanci do doma. Tedaj se je režiserju, Idrijčanu Dušanu Moravcu in arhitektu Cvetu Kodru utrnila ideja za film.

Jedro ekipe, s tem svetom zrasli snemalec in direktor fotografije Matjaž Mrak ter skladatelj Aldo Kumar, je bilo pri roki. Lani, ko je za pobudo kot producent poprijelo društvo ŠKUC in je ministrstvo za kulturo primaknilo denar, so Terpina po njemu ljubem odmaknjenem svetu pospremili s kamero.

S sliko in glasbo so poletne in jesenske odmaknjene krajine in svetove ob Idrijci pričarali bolj poetično, kot jih zaznamo na morebitnih potepanjih po tem čarobnem svetu. S Terpinom in prijatelji - zgodovinarjem Janezom Kavčičem, geologom Jožetom Čarjem, babico Matildo Kranjc, zobozdravnikom in fotografom Rafaelom Podobnikom, Kodrom in Kumrom - je oživela vsa skrbnost tukajšnjih kmetov, njihova minevajoča dediščina in značilno pedantna arhitektura v strmine rodovitnemu svetu umaknjenih hiš.

Dokumentarec je nesporno film, kakršne danes vidimo redko. Je počasen, nežen in liričen, narejen s srcem in za čutečo publiko. Je esej o minevajočem in razkošen pogled v življenje hiš in njihovih trdoživih rovtarjev, ki mu bo vrednost z leti rasla.

SAŠA DRAGOŠ

---