S hipersoničnim plovilom do odgovorov o času negotovosti

Slovenijo bo na 58. beneškem umetnostnem bienalu zastopal Novogoričan Marko Peljhan s projektom Here We Go Again...System 317. Avtor je danes v Moderni galeriji, kjer so predstavljali letošnji slovenski paviljon, razkril, da bo v ospredju projekta hipersonično plovilo, v katerem si bodo obiskovalci lahko postavljali vprašanja, povezana s trenutnim ekološkim in političnim stanjem na planetu. In iskali odgovore nanje.

LJUBLJANA, BENETKE Projekt Here We Go Again...System 317Marka Peljhana je zadnji iz 20-letnega ciklusa del Resolucija, v katerem umetnik podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za določene težave v družbi. Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je skupaj z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili tako, da bi razvili taktično sredstvo za svoja prizadevanja.

Narašča zanimanje za hipersonično tehnologijo

Pomemben del projekta je hipersonična tehnologija. Kot je Peljhan povedal na predstavitvi, zgodovina hipersonične tehnologije sega v 50. leta minulega stoletja, gre pa za doseganje hitrosti, višjih od petkratnika hitrosti zvoka. Decembrski članki v medijih, vezani na ruske preizkuse uporabe hipersoničnega orožja, pa so po besedah umetnika pokazali, da ponovno narašča tudi širše zanimanje za to tehnologijo in da gre njihov projekt v pravo smer.

V središču slovenske postavitve na letošnjem bienalu bo pravzaprav “objekt hipersoničnega plovila za dve osebi”, ki predstavlja neke vrste “kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje”.

Po besedah kustosa postavitve Igorja Španjola predstavlja projekt sintezo dosedanjega Peljhanovega 30-letnega dela ter prevprašuje tehnološke, telesne, zgodovinske in umetnostne reference, s katerimi se Peljhan ukvarja ves čas: “Gre za negativni odtis objekta, ki je zaradi svoje avtonomnosti in odpornosti do ekstremnih klimatskih pogojev podoben oziroma se navezuje na njegov znameniti Makrolab, a v manjšem in bolj abstrahiranem obsegu.”

V plovilu si bodo obiskovalci lahko v miru prebirali besedila, ki bodo spremljala postavitev. Za teoretični del je poskrbela ekipa avtorjev revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šumi, ki jih je Peljhan k sodelovanju povabil, ker je v njih našel podobno razmišljujoče avtorje. Tako so v uredništvu pripravili izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), ki bo vključevala besedila slovenskih in tujih teoretikov ter piscev s področja teorije-fikcije in trde znanstvene fantastike. Postavitev v Arzenalu bo spremljal tudi katalog, za katerega so besedila prispevali številni priznani avtorji ter poznavalci Peljhanovega dela.

Prostor za kontemplacijo

Hkrati bo slovenski paviljon obiskovalcem bienala predstavljal prostor za kontemplacijo, saj jim bo omogočeno, da se v njem zadržijo dlje časa, se usedejo, umirijo in projekt tudi resnično začutijo.

Zdenka Badovinac, komisarka slovenske predstavitve na bienalu, katere odprtje bo 8. maja, je presodila, da se slovenska predstavitev zelo dobro sklada z vodilnim konceptom umetniškega vodje bienala Ralpha Rugoffa, ki se glasi May You Live in Interesting Times (Naj vam bo dano živeti v zanimivih časih): “Fokus bienala je tako na postresničnosti, času negotovosti, krize in pretresov ter na vprašanjih, kako se na vse to odziva sodobna umetnost.”

Predstavnica ministrstva za kulturo Judita Krivec Dragan je spomnila, da je prisotnost Slovenije na beneškem umetnostnem bienalu kot enem osrednjih stičišč sodobnih trendov na področju vizualne umetnosti izrednega pomena. Postavko za postavitev so od gostovanja paviljona v beneški Galeriji A+A, ki je znašala 100.000 evrov, uspeli po pridobitvi prostorov v Arzenalu dvigniti, in za letos znaša 255.000 evrov. Večina denarja je sicer namenjena najemu prostora, velika zahvala pri pripravi predstavitve pa gre tudi sponzorjem. Sekretarka je dodala, da želijo na ministrstvu pripraviti postavko, ki bi bila namenjena zgolj predstavitvam na beneškem bienalu.

---