Ruska energija in zanos

Natalia Rubinstein, Nikolaj Sachenko in Kiril Rodin so velika imena ruske poustvarjalnosti, tudi Brahms trio, ki ga sestavljajo, sodi med najvidnejše interprete komornih mojstrovin, ki so jih za to zasedbo v glasbeno zakladnico prispevali priznani ustvarjalci.

PIRAN > Brahms trio v svoje programe pogosto uvršča dela Johannesa Brahmsu, po katerem so si že pred dobrima dvema desetletjema nadeli ime. Ta samosvoj nemški romantik jih menda posebej navdihuje, saj je tudi sam kot pianist pogosto sodeloval v podobni zasedbi. Druga značilnost Brahms tria pa je ruska tvornost, ki jo menda več kot uspešno promovirajo po vsem svetu. Tudi v Piran so prinesli izbor iz tega polja.

Johannes Brahms je zapustil tri klavirske trie, od katerih se prav drugi - ta je bil na programu šestega piranskega glasbenega večera - zdi najtehtnejši. Tudi sam avtor je bil menda nanj zelo ponosen. Rusko ustvarjalnost je tokrat zastopalo delo z izredno sugestivno sporočilnostjo. Trio v c-molu št. 2 op. 67Dmitrija Šostakoviča je nastal leta 1944, v brezkompromisnem obdobju stalinizma in je, tako kot vrsta drugih njegovih del izjemno markantno, izrazno ostro, po drugi strani pa do skrajnosti presunljivo. Tožba za umrlim prijateljem, ki jo je Šostakovič zgradil na judovsko melodijo in jo pozneje v svojih delih še večkrat uporabil kot poklon žrtvam holokavsta, zrcali jezo, strah, odločnost in ranljivost obenem. Izvedba obeh del je bila na vrhunski ravni, žal pa se je akustika stolnice sv. Jurija izkazala za preveč izrazito, interpretacijskih prizadevanj izvajalcev, žal, ni ustrezno podprla. Morda bi kazalo v bodoče ob podobni priložnosti izbrati enega od ostalih piranskih prizorišč, ki so komornim zasedbam bolj naklonjena.

Letošnji, jubilejni 35. Piranski glasbeni večeri, so prinesli šest odličnih komornih koncertov, posvečenih predvsem glasbi za godala. Ervin Berce, ki je zasnoval program, pravi, da ne gre za naključje: “Že lani smo se na ta način poklonili našemu slavnemu Pirančanu Giuseppeju Tartiniju ob 320-letnici njegovega rojstva. Letos s tem konceptom pravzaprav zgolj nadaljevali.” Koncerte je organizator, Avditorij Portorož, letos ponudil na štirih različnih prizoriščih. V Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu, nekakšnemu sinonimu za ta koncertni cikel, je občinstvo poslušalo Obalni komorni orkester ob 30-letnici delovanja, madžarske goste, violinista Antala Zalaia in pianista Jozsefa Baloga, pod oboki piranski minoritov pa je zaigral tudi pianist Lovro Pogorelič.

Stolnica sv. Jurija v Piranu, ki ponuja obilje akustike in sugestivno atmosfero, je letos - kot rečeno - gostila Brahms trio iz Moskve, v Tartinijevem gledališču so zaigrali mladi, študentje salzburškega Mozarteuma, Martinu kvartet iz Prage pa je nastopil v cerkvi Marijinega prikazanja, ki je z arhitekturnega in akustičnega vidika prijetno prizorišče tako za izvajalce kot tudi za koncertante.

35. sezona Piranskih glasbenih večerov je bila uspešna, saj je ponudila šest odličnih koncertov (enega več kot lansko poletje) z obilico občinstva, ki je v napovedih očitno prepoznalo kakovost.

BRANKA KLJUN

(Radio Koper)

---