Rušenje in potem življenje
Kultura
15. 03. 2014, 08.36
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 05.10
“Jože Spacal je umetnik življenjskega erosa, konkretnosti in jasnine, prečiščene kot po kraških burjah,” je ob odprtju razstave Spacalovih slik, mozaikov in grafik ter fotografij televizijskih scenografij v četrtek zvečer na ljubljanskem gradu dejal kritik Milček Komelj.
Jože Spacal med ministrom za kulturo Urošem Grilcem in predstavnikom ljubljanskega gradu Stanetom Miklavcem Foto: Klavdija Figelj
LJUBLJANA
> Že sam naslov razstave Od slutnje groze do erosa oznanja motivni lok, ki gre od slik rušenja, h katerim ga je spodbudilo zgodovinsko dogajanje (zažiganje knjig, vojne in tudi uničenje Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku), pa do erotičnih prizorov, med katere je uvrstil celo spolni odnos med Adamom in Evo. Razstavo uvaja triptih v tehniki mozaika iz leta 1979 z naslovom Slutnja groze, ki podaja tri kompozicije rušenj. Delo, ki je po Spacalovih besedah nastalo leto dni pred Titovo smrtjo, je nakazovalo rušenje slovenskega gospodarstva in sistema nasploh. Navdih zanj je bila soška fronta, ki je divjala po njegovih kraških krajih, kar je povezal s takrat aktualnim ideološkim rušenjem.
Slikar, grafik, scenograf in avtor mozaikov Jože Spacal se je rodil leta 1939 v Kostanjevici na Krasu. Slikarstvo je študiral na akademiji Brera v Milanu, v mozaiku pa se je izpopolnjeval na milanski Visoki šoli za umetnost Castello Sforzesco. Velja za sooblikovalca grafične šole v Ljubljani. Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade.
Tanatos prikliče Erosa
Rušenje je tudi glavna tema osmih kompozicij, ki jih je ustvaril po napadu na newyorška dvojčka 11. septembra leta 2001. “Zanimalo me je, kaj človek razmišlja v trenutkih tik pred smrtjo. Prišel sem do zaključka, da so to misli o sreči, ljubezni, erotični igri, morda poroki, rojstvu. Tako je nastal cikel tridesetih slik z objemi. To so slike ljubezni in sreče, ne le erotične igre,” je pred kratkim, ob svojem 75. rojstnem dnevu dejal Spacal.
Vsa naslikana dogajanja, piše umetnostni zgodovinar Milček Komelj, je mogoče dojemati tudi kot metaforo, kot podobo človeškega življenja, ki vse od rojstva pada v smrt in v sreči ali nesreči življenja traja komajda trenutek. V človeških predsmrtnih spominih, še piše Komelj, so lahko tudi še tako kratki segmenti tega čudežnega življenjskega trenutka naša edina neskončna večnost. “Če kdo, potem med svojim ustvarjanjem živi v njej neizprosno vitalni Kraševec Jože Spacal in se ji docela predaja, ne meneč se za Smrt ne za Boga.”
Izhodišče njegovega ustvarjanja je kraška pokrajina s svojo barvitostjo in neuničljivim kamnom, ki ju je znal združiti v tehniki mozaika. Na razstavi, otvoritve katere so se udeležili številni ljubitelji umetnosti, je na ogled okoli sto umetniških del, med njimi slike, grafike, zanj posebej značilni mozaiki ter fotografije televizijskih scenografij, ki so jih tokrat poimenovali Jnstalacije televizijskih scenografij.
Duhovit inovator
Spacal je slednje na TV Ljubljana gradil kar tri desetletja (od leta 1966 do 1994) in jih med tem časom ustvaril preko tristo. Pri scenografijah je, kot je dejal Komelj, prisluškoval tudi dosežkom urbane civilizacije, dilemam časa z družbenimi vrenji in izzivom novih tehnologij ter kot izviren televizijski scenograf ustvarjal likovno učinkovita in hkrati simbolična prizorišča, pri katerih se je s svojimi idejami izkazal kot iznajdljiv in duhovit inovator.
KLAVDIJA FIGELJ