Roman o najslavnejši Goričanki
“To ni žalostna zgodba, je zgodba o lepoti intalentu,” je o svojem romanu L'altra regola del gioco (Drugo pravilo igre) dejal pisatelj Hans Kitzmüller. Roman, v katerem avtor rekonstruira življenje slavne igralke Nore Gregor (1901 - 1949), po rodu iz Gorice, bodo javnosti predstavili jutri.
Hans Kitzmüller, avtor romana Foto: Klavdija Figelj
GORICA> “Nora Gregor je najslavnejša Goričanka in za to je zaslužen njen izjemen talent,” je na včerajšnji novinarski konferenci začel Hans Kitzmüller, pisatelj, germanist, avtor romana o Nori Gregor. Bila je odlična klasična odrska igralka, zvezda dunajskega Burgtheatra in izjemna filmska igralka (igrala je v kar 28 filmih), med njenimi najbolj znanimi je prav Pravilo igre (1939) Jeana Renoira, ki je kot eden najvidnejših filmov zapisan v filmsko zgodovino. Gregorjeva, ki izhaja iz nemško govoreče goriške družine, je bila pol stoletja pozabljena, po mnenju Kitzmüllerja zato, ker je bila del nemške skupnosti v mestu, ki je hotelo biti italijansko.
Predstavitev romana bo jutri zvečer ob 20.30 v Hiši filma na goriškem Travniku. Predstavitev bo spremljal avdiovizualni dogodek v režiji Nede R. Bric. Odlomke iz Kitzmüllerjeve knjige bodo brale dramske igralke Lučka Počkaj (v italijanščini), Helena Peršuh (v nemščini) in Marjuta Slamič (v slovenščini), avtor glasbe je Peter Harl, montaža je delo Pile Rusjan, za tehnično podporo pa skrbi Vladimir Hmeljak.
Noro Gregor je tako rekoč naključno odkril Joe Valenčič v Kanadi pred 14 leti, jo “predal” goriškemu Kinoateljeju, v okviru katerega sta njeno zgodbo začela raziskovati novinar Igor Devetak in Hans Kitzmüller kot preučevalec nemško govoreče skupnosti v mestu. Tedaj sta izsledke objavila v knjigi L'imperfezione dellla bellezza (Nepopolna lepota). Šla sta po sledi njene življenjske zgodbe od Avstrije, Francije do Čila, kjer je Nora v izgnanstvu in v revščini umrla, stara 48 let. Doslej je bila njena smrt nepojasnjena, govorilo se je o samomoru, a Kitzmüller pravi, da je menda bil vzrok srčni infarkt.
Roman, ki je izšel v italijanskem jeziku (založba Zandonai v sodelovanju s Kinoateljejem), obravnava Norino življenje v izgnanstvu, kamor se je zatekla zadnja leta svojega življenja. Najprej za štiri leta v Argentino, potem za pet let v Čile. Nora Gregor je bila pred tem namreč soproga kneza Ernsta Rüdigerja von Starhemberga, ki se je kot Avstrijec boril proti nacistični Nemčiji. Ta mu je zato zasegla 13 gradov, z Noro sta se zatekla v Francijo, a tudi tam sta morala bežati pred Hitlerjem. Tedaj je, ločena od Ernsta, Nora potovala v Južno Ameriko in tam jo v časopisih označijo kot Noro Gregor, antinacistično princeso. Tudi po vojni jim niso hoteli vrniti premoženja, zato se Nora ni imela kam vrniti.
“V romanu opisujem njeno zadnje desetletje, v katerem pa se spominja celotnega življenja. Podatki temeljijo na dokumentarnem gradivu, pričevanjih, pismih,” je dejal avtor in dodal, da gre v večini za njeno javno pojavnost (intervjuji, recenzije), malo je znanega o njej kot osebi. “Njeno notranje življenje je pač predmet literature.” Je pa avtor kot vir omenil tudi pisma, ki sta si jih pisali Nora in Alma Mahler, soproga Gustava Mahlerja in jih danes hranijo v ZDA, kamor se je Mahlerjeva, kot tedanja žena Juda, zatekla pred nacizmom.
Hans Kitzmüller je zaradi Nore Gregor dvakrat potoval v Južno Ameriko, si ogledoval kraje, kjer je živela, si zaradi tega kupil prvi fotoaparat in se srečaval z ljudmi oziroma s potomci ljudi, ki so jo poznali. Vsi so o njej znali povedati, da je bila ... lepa. Znameniti filmski režiser Jean Renoir pa je o njej že tedaj zapisal, da bi tej izgnanki morali posvetiti roman. Sedaj ga imamo.
KLAVDIJA FIGELJ