Risal je vse življenje

Z razstavo Pilonove risbe so v četrtek zvečer obeležili 40 let delovanja Pilonove galerije. Po besedah dr. Irene Mislej je to razstava za skadokusce, saj zajema iz slikarjevega najbolj ustvarjalnega obdobja med obema vojnama. Manjši del razstave je posvečen srečanju Pilona in Mesesnela.

Veno Pilon: Dva moška, 1920, tuš/papir
Veno Pilon: Dva moška, 1920, tuš/papir 

AJDOVŠČINA > “V teh težkih časih je najpomembneje to, da smo preživeli. Smo najmanjša galerija svojega ranga v Sloveniji in za majhne hiše ni lahko. Danes je težko načrtovati prihodnost,” je dejaladr. Irene Mislej, ki galerijo vodi že 17 let. Ko lista po katalogu, ki so ga izdali ob 30. obletnici, pravi, da so takrat imeli vizijo razvoja. “Bojim se, da je danes ni več.”

Kljub temu so pripravili program ob 40. obletnici, razstavo Pilonove risbe. “To sem načrtovala že dlje časa, kajti risba je tisti del njegovega opusa, ki je bila najmanj temeljito predstavljena. A ker je opus obsežen, smo se naposled odločili za obravnavo obdobja med obema vojnama,” pravi Mislejeva.

Risarski opus Vena Pilona je namreč zelo obsežen, saj je risal od otroških let prav do zadnjega meseca življenja. V inventarni knjigi galerije je vpisanih več kot 450 Pilonovih risb, vse skupaj pa se je začelo, ko je Pilonov sin Dominique leta 1971 Ajdovščini podaril 156 risb z natančnim seznamom motivov in naslovov. Potem so odkupili še risbe iz zapuščine Riharda Jakopiča, nekaj pa jih je podaril Pilonov nečak Ivo Lenščak. Prav ob zadnji razstavi pa so predstavili še dve novi pridobitvi, risbo s prizorom iz letoviščnega parka in risbo z gledališkim prizorom, obe iz leta 1918, iz ruskega obdobja, prihajata pa iz Mesesnelove zbirke. Odkup risb je ob 40. obletnici ustanovitve galerije financiralo ministrstvo za kulturo.

Pilonovo risbo je ob pričujoči razstavi posebej preučevala umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca, ki je najzgodnejša dela na razstavi označila kot risbe z impresionističnimi potezami. Prvi večji slogovni preobrat se je, kot pojasnjuje Kovšca, dogajal med leti 1920 in 1922, ko se je Pilon seznanil z nemškim ekspresionizmom in italijanskim slikarstvom. Ko je leta 1925 prvič obiskal Pariz in se seznanil z najnaprednejšimi likovnimi tendencami, je v njegovem slogu zopet zaznati spremembo, ko je ekspresionistično in močno senčeno risbo poenostavil in preoblikoval v jasno obrisno linijo.

Mislejeva je o sami risarski ustvarjalnosti povedala, da je umetnikova risba način mišljenja. “Ti zapisi so najbolj intimni, neposredni, zato se v risbi pokaže pravi Pilon. Risba vodi v psihološko plat in to je najbolj zanimivo.” Kovšca je v tem kontekstu dodala, da je Pilona zanimala trenutna upodobitev vzdušja: “Lahko si ga kar predstavljamo, kako sedi v eni od pariških kavarn in riše zanimive trenutke. Z eno črto, eno samo linijo je znal podati osnovno sporočilo, za kar bi v slikarstvu porabil veliko več barve.” Risba je bila prav v tem obdobju tudi večinoma osnutek za slikarsko delo, kar kažejo razstavljene krajine, po katerih so nastale znamenite slikarske upodobitve krajev Vipavske doline.

Hkrati z razstavo risbe so odprli tudi manjšo likovno-dokumentacijsko razstavo o prijateljstvu med umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom in Venom Pilonom ter predstavili publikacijo z njuno korespondenco, ki so jo izdali spomladi.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano