Razstava slovenskih impresionistov na čelu z Groharjevimi Grabljicami

V muzeju Petit Palais so sinoči odprli razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, s katero se slovenska Narodna galerija prvič predstavlja v tujini v tako velikem obsegu in tako pomembnem muzeju.

PARIZ> Do zamisli za razstavo je prišlo, kot je za Radio Koper dejala ravnateljica Narodne galerije Barbara Jaki, ko so se začeli pogovarjati o nadaljevanju prenove Narodne galerije, kar bo zahtevalo umik celotne zbirke slovenske umetnosti: “To se nam je zdela lepa priložnost, da zbirko pošljemo na pot.” Pogovori so stekli z muzeji v Pragi, Londonu, Parizu, v igri je bila celotna stalna zbirka. Velik interes so končno pokazali prav v pariškem Petit Palais, zanimali pa so jih impresionisti.

Ker je bila leta 2008 razstava slovenskih impresionistov v Ljubljani, je bil bogat katalog, ki jo je spremljal, tudi lepa vstopnica za Petit Palais. “Mednarodno sodelovanje je steklo, to pomeni trdo delo z veliko usklajevanj in pogajanj,” pravi Jakijeva.

Namen razstave je, da zaokroženo predstavi izbrano obdobje, ki je bilo pri nas zelo živahno. Na ogled bo 200 eksponatov, razstava bo po obsegu in izboru podobna ljubljanski iz leta 2008, dodali pa ji bodo še nekatera dela iz stalne zbirke. Začeli bodo že s poznimi realisti, z Ivano Kobilco in Jurijem Šubicem, ki sta dolgo živela in delala v Parizu. Nadaljujejo z impresionisti: dela Ivana Groharja, Mateja Sternena, Riharda Jakopiča in Matije Jame bodo bodo tokkrat v Parizu predstavljena prvič. Med umetninami, ki bodo na ogled do 13. julija, so tudi Groharjevi sliki Macesen in Pomlad, Sternenov Rdeči parazol, Jakopičeve Križanke in druge ikone slovenskega slikarstva.

Razstavljeni bodo tudi drugi umetniki tega časa: Hinko Smrekar, ki je po besedah Jakijeve Francozom posebej zanimiv, Maksim Gaspari, August Berthold, ki je tudi zanimal Francoze, predstavljeno bo tudi kiparstvo tega časa z Franom Bernekerjem, Ivanom Zajcem in Alojzom Ganglom. Arhitektura tega časa bo predstavljena s pomočjo projekcije, ki jo je pripravil Urbanistični inštitut Slovenije. Nekaj bo tudi Plečnikovih del, čeprav Jože Plečnik ne sodi v Ljubljano tega časa, vendar ga Francozi dobro poznajo.

Med pomembnimi protagonisti ustvarjalnosti tega časa je, poudari Jakijeva, Karol Grossmann s svojimi tremi filmi, ki se odlično vključujejo v estetiko obdobja. Zanimivost razstave je, da bo na ogled tudi ena od različic znamenite slike Jurija ŠubicaPred lovom, ki jo hranijo v Franciji.

Glavne stroške razstave so po besedah ravnateljice Narodne galerije prevzeli Francozi: poskrbeli so za zavarovanje in propagando, izbrali pa so tudi osrednji motiv razstave, ki bo na vabilih in plakatih: to so Grabljice oziroma Ob košnji Ivana Groharja iz leta 1902. “Mi te slike nismo imeli v prvotnem izboru, a Sylvain Lecombre, francoski kolega iz muzeja Petit Palais, je izbiro utemeljeval z gibanjem, ki da ga je znal doseči Grohar, slika pa naj bi ponazarjala tudi živahnost obdobja. S tem smo se sprijaznili, deluje lepo, monumentalno,” zaključi Jakijeva, ki pa bi za plakat raje izbrala Sternenov Rdeči parazol. KLAVDIJA FIGELJ

---