Pst, moži spijo in muzika igra

Miro Božič, arhitekt, v glasbenem svetu pa priznani umetnik ustne harmonike, je v torek v rudniškem Antonijevem rovu koncertiral drugič. S seboj je vzel klarinetista, študenta londonske kraljeve akademije Jerneja Albrehta, in tehnika Eda Dolinarja. Skupaj z mladimi gledališčniki so pričarali nepozaben multimedijski dogodek - Dva knapa in en hund.

IDRIJA> Koncertna dvorana na križišču treh rovov, sto metrov pod Idrijo, prizorišče torkovega koncerta orgličarja Mira Božiča in klarinetista Jerneja Albrehta, je bila nenavadna, neakustična. S pomočjo odličnega tonskega tehnika Edija Dolinarja pa se je prelevila v imenitno prizorišče za vrhunsko doživetje zvokovno razkošne multimedijske predstave Dva knapa in en hund.

Značilna idrijska rudarska zgodba z vsakodnevnim odhajanjem rudarjev - knapov v temačne rove pripada minulim časom. Oživljena s koncertnim in gledališkim dogajanjem ter ob sodelovanju poslušalcev pa pripada sedanjosti in prihodnosti.

Kot njega dni, ko so knapi odhajali v temo

V rov sta se odpravila knapa - Božič in Albreht s svojim “orodjem” - orglicami in klarinetom. Hund, voziček za nalaganje izkopane rude, vsakdanjo “tehnologijo” knapov, je nadomestila vsestranska zvočna Dolinarjeva oprema.

Zaradi njih so se v rov odpravili obiskovalci. Točno 70, ker prezračenost rova in z njim rudarski predpisi večji množici ne bi pustili do diha. Pa so jim tega kaj hitro vzeli “knapi” - mladi gledališčniki, ko so jim na poti v podzemlje zapovedali: “Pst, ka muoži spije!” S temi besedami je njega dni eden najbolj znanih rudarjev Frice Knapov zapovedoval nadzornikom in vsem, ki so se ob napačnem času znašli v jami, ko so knapi sredi “šihta” zadremali. Knapi so se kakopak zbudili in v priložnostni jamski koncertni dvorani so zadonele besede občinstva, ki je poprej posrečeno obujalo knapovske spomine. Dolinar jih je spretno posnel in z njimi uvedel glasbo. Sodobno, avantgardno, improvizirano, do zadnjega tona vrhunsko izvedeno vse do izteka s tisto znano Drim, drim drimala ... Knapa, to je glasbeno izvajanje dalo jasno razumeti, sta se kregala in se naposled sporazumela, da morata z medsebojno pomočjo čim prej opraviti in se iz teme povzpeti na svetlo, zabavnejšim doživetjem nasproti.

Čarobno doživetje

“Nepozabno doživetje, ki je mogoče samo v temnem rovu,” je ocenila prva poslušalka. “Zaprla sem oči, da je bilo vse skupaj še bolj čarobno,” je pristavila druga. “Danes goduje sv. Barbara, naša zavetnica. Knapi smo bili vedno privrženi glasbi. Lepše kot smo ga, našega praznika ne bi mogli obeležiti,” je menil eden od prgišča preostalih pravih knapov v zaprtem rudniku.

In tako naprej do poslednjega, ki jim je bilo dano doživeti nepozaben “knapovski” performans.

“Rudniški rov je drug svet. Je ambient, ki prebuja zgodbe, ki so med nami z drugačnim, glasbenim konceptom,” je bil zadovoljen Božič, ki je v Antonijevem rovu že igral in bo bržčas še. “Ja, to je bil zanimiv eksperiment in lepa izkušnja,” je pritegnil Albreht. “Idrija ima predvsem zaradi rudnika in rudarjev dolgo glasbeno tradicijo, z njo tudi najstarejši pihalni orkester v Evropi in verjetno na svetu. Njegov član je tudi klarinetist Albreht. Glasbena obeležitev praznika rudarjev in prednovoletnega časa se je zdela logična,” je dodal podžupan Bojan Režun, kot predsednik Rotary kluba skupaj z Rudnikom živega srebra organizator dogodka. Klub bo izkupiček namenil v dobrodelne namene. SAŠA DRAGOŠ

---