Psihopat pride hitro na oblast

Drama Ustavljivi vzpon Artura Uija, ki jo je Bertolt Brecht napisal leta 1941, ko je v izgnanstvu na Nizozemskem čakal na vstopni vizum za Združene države Amerike, se boleče natančno prilega današnjemu času.

Jernej Šugman kot Arturo Ui, ob njem Bojan Emeršič v vlogi Ernesta Rome in Vanja Plut, ki bo nastopila kot gangsterka Dockdaisy Foto: Peteruhan
Jernej Šugman kot Arturo Ui, ob njem Bojan Emeršič v vlogi Ernesta Rome in Vanja Plut, ki bo nastopila kot gangsterka Dockdaisy Foto: Peteruhan

LJUBLJANA> Prav zaradi aktualnosti so to Brechtovo delo lani poleti uprizorili na Brionih, v Šerbedžijevem Teatru Ulysses, jutri pa bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v režiji Eduarda Milerja zaživela koprodukcija ljubljanske Drame, Cankarjevega doma in EPK Maribor 2012. V naslovni vlogi bo nastopil Jernej Šugman.

Ustavljivi vzpon Artura Uija je prevedel Marijan Kramberger. Poleg Jerneja Šugmana v predstavi igrajo še Bojan Emeršič, Aleš Valič, Janez Škof, Gregor Baković, Zvezdana Mlakar, Valter Dragan, Katja Levstik, Marko Okorn, Iva Babić, Maja Končar, Vojko Zidar, Boris Mihalj, Vanja Plut, Boštjan Gombač, ki je tudi avtor glasbe, Polona Vetrih in Maša Derganc. Scenografija je delo Marka Japlja, luči je oblikoval Andrej Hajdinjak, kostumograf je Leo Kulaš, koreograf pa Ivan Peternelj.

Kot pravijo ustvarjalci, gre za izjemno aktualno in politično angažirano delo, z drugimi besedami za pravcati gangstersko-politični šov. V naslovni osebi Artura Uia je Brecht namreč povezal Ala Capona in Adolfa Hitlerja, čikaške gangsterje iz časa velike recesije in zgodbo o vzponu nacizma. Dramsko delo je napisal leta 1941 za ameriško občinstvo, ki mu je hotel pojasniti, zakaj se je nacizem v Nemčiji na oblast povzpel tako rekoč brez težav.

Po besedah Žanine Mirčevske, dramaturginje in avtorice priredbe, Ustavljivi vzpon Artura Uija govori o tem, kako kratka je pot do oblasti za psihopate, ki z diktatorskimi režimi, koruptivnim sodstvom in likvidacijami popeljejo družbe v propad, ob tem pa je motiv njihovih političnih manevrov en sam - materialna korist. In kako je ustavljivi vzpon diktatorjev mogoče tudi dejansko zaustaviti? Mirčevska je prepričana, da je prav to osrednja Brechtova misel. V predstavi namreč iz prizora v prizor kaže, da je bilo mogoče preprečiti Hitlerjev vzpon, vendar so sodelujoči imeli dovolj umazane roke, da so k vzponu le še pripomogli. Ključno sporočilo besedila je, tako Mirčevska, da je treba brezkompromisno vztrajati, se upirati in biti brezkompromisen tudi do samega sebe. Igralec Jernej Šugman, ki bo nastopil v vlogi Artura Uija, svoj lik doživlja kot bolestnega egocentrika, egomana, ki vse svoje ambicije usmerja v lastni vzpon. Za dosega tega mu ni nič svetega, ne prijateljstvo ne življenje. Če mu ne gre, je depresiven, ko mu gre, je nenasiten: “To je grozljiva lastnost. Pravzaprav je vsečloveška, vendar če je podprta z okoliščinami, kot so bile v Hitlerjevem času, ko so mu bila vrata vseskozi na stežaj odprta, se tak tumor lahko razširi,” je prepričan Šugman.

Režiser Eduard Miler je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da je s študijem predstave zadovoljen. Brechtovo delo so namreč začeli študirati sorazmerno pozno, saj so v koprodukciji s Cankarjevem domom in EPK Maribor 2012 najprej načrtovali predstavo Ples vampirjev, za katero pa niso uspeli pridobiti vseh avtorskih pravic. Po režiserjevih besedah je zato ekipa igralcev in glasbenikov (predstavo spremlja v živo petčlanska glasbena zasedba), mnogokrat delala pozno v noč, tudi do zgodnjega jutra.

S predstavo, ki si jo bo v Ljubljani moč ogledati do 1. februarja, se na veličasten oder Gallusove dvorane po dolgem času spet vrača domača gledališka produkcija. Organizatorji pa kot zanimivost dodajajo, da bodo v Chopinovi koračnici, ki jo bodo izvedli v predstavi, zadonele tudi orgle.

MI


Najbolj brano