Prvi korak generacije, ki je ostala zunaj
Kultura
07. 02. 2014, 09.28
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 04.07
Festival 3P (Pesniška prihodnost v Pini), ki poteka že šestič, tokrat prestopa meje. Občinstvu namreč ne predstavlja le novih, smelih literarnih snovanj slovenskih pesnikov in pisateljev mlajše generacije, marveč fokus razširja na območje nekdanje skupne države. Vozlišča povezovanja (nekoč) skupnega prostora se razgrinjajo tudi v novi številki literarne revije IDIOT - Balkan, ki so jo predsinočnjim predstavili v Kopru, sinoči pa v Ljubljani.
Srbski pesnik Bojan Savić Ostojić in Karlo Hmeljak (levo), ki je njegove pesmi prevedel v slovenščino Foto: Maksimiljana Ipavec
KOPER
>Nova številka literarne revije IDIOT je pravzaprav mala antologija novih, svežih literarnih glasov in pisav z območja petih držav nekdanje Jugoslavije.
V dvojezični reviji, ki sta jo uredila pesnika Tibor Hrs Pandur in Uroš Prah, se bralec sreča z 21 avtoricami in avtorji iz Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije, Hrvaške in Slovenije, večinoma rojenimi v sredini 80. let, ko se je v Jugoslaviji že močno čutil drget razkroja in razpada.
Festival 3P sklepno dejanje napoveduje za nocoj. Ob 20.30 bo v koprski e-kavarni Pina iz pesniške zbirke Vesa v zgibi, ki je lani izšla pri Mladinski knjigi, brala Anja Golob, Monika Vrečar bo predstavila nekaj svoje nove proze, Barbara Jurič pa bo prebirala pesmi, zbrane v prvencu Iskanje hrane, ki ga je lani izdala pri Mladinski knjigi.
“Ta številka Idiota je prvi korak,” pravi Karlo Hmeljak,pesnik in vodja festivala, ter dodaja, da ga veseli, ker so se vezi med njimi spletle organsko, samoniklo in neinstitucionalno. “S to številko smo se slovenski pesniki in pesnice naše generacije (spet) učili bodisi srbščine bodisi hrvaščine. Pri vsem skupaj se mi zdi najboljše to, da smo morali na novo vzpostavljati vezi, ki so nekoč že obstajale. A naša generacija je ostala odrezana od tega prostora.”
Uroš Prah je antologiji na pot med drugim zapisal, da IDIOTne životari v nacionalnih prostorih; izseljuje se v jezikovne regije: “Glas je, ki se lomi in išče ... Ozira se po svojih vrstnikih in vidi, da se vrednost in boj zanjo vršita in vzpostavljata tukaj.”
Kot pravi Hmeljak, pa je “boter” novih srečevanj pesnikov, ki se želijo povezati, Tomaž Šalamun. Prav pesnik, ki je leta 1966 izdal prevratniško zbirko Poker in “lomil” svoj jezik, je namreč mlado gardo slovenskih pesnikov opozoril na njihove vrstnike in kolege v Srbiji, Črni Gori in na Hrvaškem. V Kopru smo tako lahko predsinočnjim na literarnem branju spoznali Vladimirja Đurišića, črnogorskega pesnika in urednika spletnega pesniškega portala ProLetter, njegovega srbskega kolega Bojana Savića Ostojića, ki ureja spletno pesniško revijo Agon, je obenem motor založbe Knjižuljak in jepo dolgih letih poskrbel za ponatis Šalamunovega Pokra v Srbiji, ter Marka Pogačarja iz Zagreba.
“Ko smo delali izbor za IDIOT Balkan, smo to počeli z željo, da vanj vključimo poezijo in prozo, ki je vsaj malo sorodna temu, kar IDIOT sicer počne. Ta literarna revija izhaja iz nezadovoljstva s stanjem stvari in skozi tekst poskuša premoščati razlike in neenakosti,” pojasnjuje Hmeljak in pristavi, da več kot dvajset avtorjev, ki se družijo v “balkanskem IDIOTU”, med drugim povezuje tudi to, da se zavedajo, da je tekst res sicer le posrednik, ki pa ima lahko realne učinke.
Seveda pa med avtorji obstajajo tudi razlike. Po Hmeljakovi oceni lahko bralec opazi, da se srbski in črnogorski avtorji z jezikom igrajo in eksperimentirajo, po drugi strani ustvarjanje bosanskih literarnih ustvarjalcev mlajše generacije zaznamuje tematika vojne in povojna travma. Najpomembneje pa se mu zdi to, da v najnovejši tematski številki revije IDIOT lahko prebiramo dobra besedila: “Znotraj literature je vedno to, kar zaznamuje življenja tistih, ki jo pišejo,” je prepričan Hmeljak.
MAKSIMILJANA IPAVEC