Prve slikarke po letu nič

V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava Sodobno slovensko slikarstvo: Prve generacije po letu nič. Kustos Andrej Medved je za predstavitev na razstavi izbral osem slovenskih slikark mlajše in najmlajše generacije: od Joni Zakonjšek do Suzane Brborović.

LJUBLJANA > S svojimi deli so predstavljene Suzana Brborović, Ksenija Čerče, Ira Niero Marušič, Ana Sluga, Katja Sudec, Maruša Šuštar, Joni Zakonjšek in Nika Zupančič. Kot je na novinarski konferenci povedala vodja razstavnega programa v Cankarjevem domu Nina Pirnat-Spahić, imajo izbrane avtorice povsem različna ustvarjalna izhodišča in avtorske poetike, povezuje pa jih izjemna dinamika razstavljanja. Poleg tega so se vse izobraževale ali izpopolnjevale v tujini.

Nov val slikarstva

Po besedah Andreja Medveda že naslov razstave aludira na to, da se slikarstvo, potem ko so 20 let vladali novi mediji, vrača, in to, kot je dejal, ne la na Slovenskem, ampak tudi v svetu. V slovenskem galerijskem in kritiškem prostoru se je ponovno uveljavilo od leta 2000. Izbrane avtorice povezuje izjemna kakovost njihovega dela: na razstavi nastopajo kot generacija, kot nov val nečesa, kar smo že pozabili, je dejal Medved.

Kot je Medved zapisal v razstavnem katalogu, je sodobno slovensko slikarstvo po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla vrhunec v 80. in 90. letih minulega stoletja in ki še traja, zaradi vdora novih medijev v galerije zašlo v krizo, osebnostno in splošno.

Ponovno oživitev slikarstva je na nek način nakazala že pregledna razstava del Živka Marušiča v Moderni galeriji pod naslovom Slika je mrtva, naj živi slika!, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki pa je sledilo v novem tisočletju. Najprej z zasanjanimi platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka in zatem čistim 'tkanjem' na podobah Joni Zakonjšek ter slikami Uroša Weinbergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič. Nato je vzniknil val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje, meni Medved.

Primorki Joni in Ira

Med slikarkami sta tudi dve Primorki, Koprčanki Joni Zakonjšek in Ira Niero Marušič. Joni meni, da smo v zadnjem času priča novemu in močnejšemu valu slikark. Vesela je, da razstavlja prav s temi slikarkami, kajti vse tudi globoko ceni. Pravi, da žensko energijo na razstavi čuti v smislu pripadnosti, nekega organskega stika in medsebojne podpore: “Tu ni tekmovalnosti, temveč velikodušna energija, da podeliš ustvarjalnost med seboj. Na tej ravni čutim žensko linijo. Zaradi te energije je pričujoča skupinska razstava najlepša od mojih skupinskih doslej.” Razstavila je štiri svoje slike, med njimi najnovejšo Naročje dneva (2013). Ta po njenih besedah izraža tih, miren trenutek v dnevu, ki zaobjema ves svoj čas in pomeni nekakšno zatočišče dneva. Pravi, da ji je prav ta slika na razstavi najpomembnejša, ker narekuje energijo za naslednja leta.

Ira Niero Marušič se prav tako predstavlja s štirimi slikami, med njimi je tudi Strupena mušnica rivisitata, torej ponovno obiskana, od najnovejših pa Prstena luna I in Prstena luna II. “Prstena pomeni, da prihaja iz zemlje. Na mizi sem imela limono, ki je počasi gnila, a meni se je zazdela kot luna, ampak ne tista, ki prihaja iz vesolja, ampak prstena, prihajajoča iz zemlje,” svoja dela komentira Ira. O ženski energiji pa: “Bilo je enkratno. Ob koncu razstave je prišel k meni direktor Cankarjevega doma in rekel, da je bilo tistega večera občutiti 'women power', saj smo ga oblikovale dve neverjetni plesalki in osem slikark.”

Razstava, ki je nastala v koprodukciji CD in Obalnih galerij Piran, bo na ogled do 20. aprila.

KLAVDIJA FIGELJ, STA

---