Prva svetovna vojna od blizu

Roman Niso vsi pankrti z Dunaja - pred kratkim je izšel pri Mladinski knjigi - se dogaja le streljaj od slovensko italijanske meje. Uspešnica beneškega pisatelja Andree Molesinija prihaja med slovenske bralce v prevodu novogoriškega prevajalca Vasje Bratine ob stoletnici začetka prve svetovne vojne.

LJUBLJANA > Čeprav je roman Niso vsi pankrti z DunajaAndree Molesinija (1954) avtorjev romaneskni prvenec, prevajalec Vasja Bratina poudarja da gre za zelo izkušenega literata. Profesor primerjalne književnosti in prevajalec je namreč še pred tem romanom v Italiji prejel dve nagradi Andersen, najprestižnejši priznanji za mladinsko in otroško literaturo, Niso vsi pankrti z Dunaja pa je bil nagrajen tudi z uglednim Campielllom.

Kraji, s katerimi delimo zgodovino

Zgodbo, ki se dogaja v vasici Refrontolo v zadnjem letu prve svetovne vojne, po avstro-ogrskem preboju v bitki pri Kobaridu in njeni zasedbi Benečije do reke Piave, spremljamo skozi oči 17-letnega dečka Paola, najmlajšega člana družine Spada, kar ustvari svojevrstno mešanico vojnega in razvojnega, “bildung” romana. “Paolo gre v tem letu skozi vrsto dogodkov, s katerimi odraste. Zakaj on in člani družine ob prihodu Avstrijcev niso odšli, odkrivamo z branjem; izkaže se, da so na okupiranem ozemlju zbirali informacije, ki so jih pošiljali italijanski vojski čez Piavo,” pojasnjuje prevajalec, ki ga je pritegnila aktualna vsebina, umeščena v italijanske bližnje kraje, s katerimi, kakor poudarja, delimo skupno zgodovino.

“Knjiga je bila zame zanimiva predvsem kot svojevrstna družinska kronika. Od avtorja sem izvedel, da je družina Spada, ki jo obravnava, resnična, tako da v njem nekako nastopajo resnične osebe. Poleg tega ponuja zanimiv vpogled v dogajanje v prvi svetovni vojni, predvsem v njenem zadnjem letu; gre za dokaj objektiven pogled, a kljub temu vojno spremljamo tako, kot so jo videle oči Italijanov. Zanimivo je bilo prebirati, na kakšne načine so prebivalci na zasedenem italijanskem ozemlju severno od Benetk vohunili za italijansko vojsko. Za to sem prvič slišal,” pravi Bratina. Letalom, ki so preletela Refrontolo, so sporočila pošiljali s pomočjo natančno, na določen način obešenega perila, z odprtimi in zaprtimi okenskimi polkni in drugimi strategijami, ki so jih okupatorji težko odkrili.

Močni ženski liki in doberdobsko narečje

Zanimivost romana so slikovito razdelane osebnosti, med katerimi izstopajo močni ženski liki: “Ženske izstopajo kot močne osebnosti, ki se med drugim tudi najbolj ukvarjajo z vohunjenjem. Vsi ostali so nekako pod njihovim poveljem, česar se včasih niti ne zavedajo, kar je za tiste čase zanimivo. Lahko pa tudi odraža stanje v omenjeni družini.”

Eden osrednjih likov je dedek glavnega junaka Paola, ki je popolno nasprotje svoje žene. Je tih, a obenem izvir življenjskih spoznanj: “Dedek je vrelec življenjskih modrosti, ki jih kar stresa iz rokava. Vsakič, ko se v romanu pojavi njegov izrek, pridemo do določenega spoznanja, ki obenem njegovemu vnuku Paolu pomaga pri odraščanju. Poleg dejstva, da te misli bogatijo tudi bralca, so svojevrstno vezno tkivo, ki iz celote ustvarjajo razvojni roman.”

Izpiljeni slog plemenitijo pogovori v narečju, kar je za Vasja Bratino pomenilo poseben izziv, saj je lokalni govorici moral najti slovensko ustreznico: “Spomnil sem se na roman Prežihova Voranca Doberdob, tako da sem uporabil doberdobsko narečje. Tudi zaradi določene simbolne teže, ki jo ima Doberdob v povezavi s prvo svetovno vojno v zavesti Slovencev .”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---