Prodor dokumentarcev
15. Festival slovenskega filma, ki bo v Portorožu od 27. do 30. septembra, bo prinesel nekaj novosti. Organizatorji pravijo, da bo prelomen, saj bo večina filmov predvajanih z digitalnih nosilcev (DCP kopij), ki nadomeščajo klasične, 35 mm filmske kopije, glavno festivalsko prizorišče bo amfiteater Avditorija, dokumentarni film pa je dobil samostojno tekmovalno sekcijo.
Jelka Stergel: “Glede na to, da dokumentarni film tudi v svetu pomeni neko posebno produkcijo, bi bilo vztrajanje na tem, da je igrani film srž in bistvo kinematografije, zgrešeno. To je preživet pogled na kinematografijo.” Foto: Maksimiljana Ipavec
LJUBLJANA, PORTOROŽ> Gledalci si bodo lahko ogledali 66 filmov, od tega 43 v tekmovalnem programu, med njimi bo sedem celovečercev. O novi slovenski filmski beri smo se pogovarjali s programsko direktorico festivala, Jelko Stergel.
> Za vami je že več selekcij mednarodnih filmskih festivalov. Je laže oblikovati program mednarodnega ali nacionalnega filmskega festivala?
“Mednarodnega. (nasmešek) Kot selektor mednarodnega festivala namreč slediš nekim svojim temam in estetskim nazorom, lahko si privoščiš subjektivnost. Kot selektor nacionalnega festivala pa si lahko le pogojno subjektiven. Imaš obveznost in odgovornost, da čimbolj objektivno predstaviš pregled nad produkcijo enega leta. V Sloveniji je to še toliko teže, saj je tudi kritične mase manj.”
Festival bo 27. septembra zvečer odprl celovečerec Marka Naberšnika, Šanghaj. Ob njem bodo v tekmovalnem programu prikazali še šest filmskih del - Generacija 71Boštjana Slatenška, Vaje v objemu Metoda Pevca, Nahrani me z besedamiMartina Turka, Srečen za umretMatevža Luzarja, Pisma iz EgiptaPolone Sepe in Hvala za SunderlandSlobodana Maksimovića.
> Kakšna je tokratna filmska letina?
“Mislim, da je produkcija kakovostna, nacionalni program, ki ga sofinancira Slovenski filmski center, je tak kot smo pričakovali. Preseneča pa kakovost filmov, ki so bili posneti v drugačnih okoliščinah, a je njihova raven kljub temu zavidljiva.”
Vse projekcije celovečercev v tekmovalnem programu (razen Naberšnikovega Šanghaja, ki bo odprl festival) so za prebivalce Občine Piran brezplačne. Potekale bodo v amfiteatru, kjer si film lahko ogleda do 1700 gledalcev.
> Na tiskovni konferenci ste poudarili, da ste pri izboru filmov v spremljevalni program še posebej upoštevali okoliščine, v katerih so filmi nastali. Zakaj?
“V tem programu sem ob bok ustvarjalcem, ki so že afirmirani in znani, postavila še neuveljavljene avtorje, saj spoštujem to, da so z minimalnimi sredstvi ustvarili filme, ki jim uspe povedati zgodbo, nagovoriti gledalca in vzpostaviti komunikacijo z občinstvom. To je še posebej težko doseči pri celovečercih. A nekaterim je uspelo.”
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev vsako leto na Festivalu slovenskega filma podeli Badjurovo nagrado. Letos bo nagrado za življenjsko delo prejela kostumografinja Alenka Bartl Prevoršek.
>Festival slovenskega filma bo letos potekal štiri dni. Ste pri selekciji zato omejili število filmov, ste se morali odpovedati širšemu izboru?
“Ne, mislim, da je takšen izbor, kot sem ga pripravila, optimalen: če bi šli v širino, bi se v njem znašli 'kompromisni filmi'. Žal nimamo dovolj udarnih terminov. Gledalci verjetno ob 10. dopoldne v Avditorij ne bodo drli, čeprav bi si filmi to zaslužil, še zlasti dokumentarci, ki imajo dopoldanske termine, ker drugih preprosto ni. Je pa prav program dokumentarcev letos najkakovostnejši in bi si zaslužil večerne, udarne termine, a za to bi morali festival podaljšati vsaj za en dan.”
V sekciji dokumentarnega filma bodo prikazali osem filmov: Otroci socializmaBraneta Bitenca, Dober prijatelj Pedro OpekaJožeta Možine, Oči in ušesa bogaMaje Weiss in Toma Križnarja, Dolge počitniceDamjana Kozoleta, Deklica in drevoVlada Škafarja, V deželi medvedovNike Autor, Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž LavričDušana Moravca in Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše.
> Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da uvedete samostojni tekmovalni program dokumentarcev?
“Mislim, da je bila to nujna poteza, še zlasti če upoštevamo kakovost in število dokumentarnih filmov, ki so jih avtorji prijavili na razpis. Glede na to, da dokumentarni film tudi v svetu pomeni neko posebno produkcijo, bi bilo vztrajanje na tem, da je igrani film srž in bistvo kinematografije, zgrešeno. To je preživet pogled na kinematografijo.”
> Kako vidite slovenski dokumentarec, če ga primerjate s tujino?
“Slovenski dokumentarec je, če ga primerjamo s tujo produkcijo, televizijsko naravnan. Najbolj izpiljeni so tipični televizijski dokumentarci s kakovostno raziskano tematiko predmeta obdelave. Malo bolj šepamo pri avtorskih filmskih dokumentarcih. Ti so, kar se tiče pogumnega, da ne rečem gverilskega pristopa, malce sramežljivi. V letošnjem izboru imamo le enega takšnega.”
MI