Prišli so z vzhoda

V Goriškem muzeju na gradu Kromberk so na ogled arheološke najdbe, ki so jih pred dvema letoma izkopali v Mirnu, natančneje v zaselku Japnišče. Arheologi so tam odkrili devet grobov in jih pripisali Vzhodnim Gotom, ki na tem območju niso pogosti gostje, datirali so jih v čas med 5. in sredino 6. stoletja.

KROMBERK > Pokopane so bile štiri odrasle ženske, dva otroka in trije odrasli moški.

Grobove so odkrili že leta 2009, z izkopavanjem pa so začeli dve leti kasneje. “Preden smo začeli izkopavati, smo mislili, da gre za rimskodobne najdbe, a že kmalu zatem nas je čakalo presenečenje. Naleteli smo na najdbe, ki so zelo značilne za Vzhodne Gote, kar so potrdile tudi različne analize, med njimi analiza kovin in antropološke analize,” je dejala Vesna Tratnik, ki je skupaj s Tomažem Fabcem, sodelavcem s Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vodila izkopavanje.

“Najdbe Vzhodnih Gotov so pri nas zelo redke. Najdba je bila že od začetka odmevna, zato smo se odločili, da pripravimo razstavo in jo pokažemo javnosti,” je dejala avtorica razstave, arheologinja Goriškega muzeja Ana Kruh in dodala, da so se grobovi dobro ohranili, zgodovinski viri pa nam omogočajo, da spoznamo prišleke.

Ohranili so se deli oblačil in predmeti, med njimi dve pozlačeni srebrni ločni fibuli, srebrni obroček, jantarni jagodi, železne in srebrne pasne spone, kresilni kamen, železni nož in drugi drobni predmeti. “Noša kaže, da gre za pripadnike germanskega ljudstva, imamo pa še eno posebnost, in sicer umetno preoblikovano lobanjo pri dveh ženskih pokojnicah. Ta praksa je bila v 5. in 6. stoletju razširjena med nekaterimi nomadskimi ljudstvi in vzhodno germanskimi plemeni,” je pojasnila avtorica razstave.

Zgodovinsko ozadje kaže, da so Vzhodni Goti leta 488 z območja današnje severne Bolgarije krenili proti Italiji. Po nekaterih ocenah naj bi se na pot podalo od deset do dvajset tisoč bojevnikov, ki naj bi skupaj z družinami predstavljali množico do 100.000 ljudi. Tedaj je namreč germanski vojaški poveljnik Odoaker odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta in zavladal Italiji. Vzhodnorimski cesar Zenon pa je napotil gotskega kralja Teoderika v Italijo z nalogo, da odstrani Odoakra in zanj znova osvoji zahodni del cesarstva. Vzhodni Goti so bili poleti 489 v Vipavski dolini, kjer jim je Odoaker skušal preprečiti pot v Italijo, a pri bitki pri glavnem prehodu čez Sočo, blizu vasi Fara, je Teoderik porazil Odoakrove čete. “Domnevamo, da so prišleki z najdišča Japnišče v te kraje prišli z množico, ki je iz Bolgarije potovala v Italijo, a so se kmalu po tej bitki tu naselili. Kje so imeli dom, ne vemo, morda bodo to pokazale naslednja izkopavanja,” je sklenila arheologinja Ana Kruh.

KLAVDIJA FIGELJ

---