“Pripadnost poeziji je pripadnost svobodi”

Mreža ICORN povezuje mesta, zatočišča za literarne ustvarjalce, ki so v svoji domovini preganjani, zaprti ali pa se jim celo streže po življenju. Delovati je začela leta 1994, na pobudo Salmana Rushdieja in Mednarodnega parlamenta pisateljev. Ljubljana je na pobudo Slovenskega centra PEN v tej eminentni družbi 37 svetovnih mest od minulega leta.

LJUBLJANA> Festival Fabula - Literature sveta se letos posveča angažirani literaturi. V tem duhu so predvčerajšnjim v prostorih Slovenske matice predstavili štiri politično angažirane pisatelje in pesnike, ki so vključeni v mrežo ICORN: Mansurja Radžiha iz Jemna, Manal al-Šeih iz Iraka ter Zineb El Rhazui in Alija Amarja iz Maroka.

Posebej tragična življenjska izkušnja je zaznamovala Mansurja Radžiha. Že kot študent je objavljal pesmi in besedila, ki so bila kritična do jemenskega režima. Leta 1983 so ga zaprli ter pod pretvezo, da je kriv za umor, obsodili na smrt. Mednarodni center PEN ter Amnesty International sta se vrsto let zavzemala za njegovo izpustitev in jo po petnajstih letih končno dosegla. Omogočila sta mu zatočišče v Stavengarju na Norveškem, ki velja tudi za center mreže ICORN. V novi domovini je Mansur Radžih napisal tri pesniške zbirke: Horoskop: Zapor? Horoskop: Ljubezen (2000), Tako daleč stran tako blizu (2003) in Mojega brata bolečina (2008). V pogovoru, ki se je posvetil zlasti vlogi literature v protirežimskih uporih v arabskem svetu, je jemenski pesnik posebej poudaril, da ga je tudi v samici reševala pesem: “V zapor sem prišel napolnjen z občutkom pripadnosti svobodi in ta je bil kot bakla v moji notranjosti, ki se je borila proti temačnosti diktature in totalitarizma. Pripadnost poeziji je pripadnost svobodi.”

Manal al-Šeih je v Zvezi arabskih pisateljev aktivna od leta 1993. Izdala je več pesniških zbirk, uredila pa je tudi antologijo sodobne iraške poezije. V imenu preganjenih pisateljev je poudarila, da je ne glede na to, od kod prihajajo in kje so si poiskali zatočišče, vsem skupna ranjena domovina, v kateri se ne morejo svobodno izražati.

Maročana Zineb El Rhazui in Ali Amar pa sta si prek mreže ICORN poiskala zatočišče za svoja literarna ustvarjanja prav v Ljubljani. Zineb El Rhazui je novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice, ki je bila zaradi svojega delovanja v Maroku večkrat aretirana ter deležna celo smrtnih groženj.

Novinar Ali Amar je leta 1997 soustanovil in vodil Le Journal hebdomadairepa, prvi neodvisni maroški tednik, ki je zaradi številnih napadov maroškega režima pred dvema letoma nehal izhajati.Na okrogli mizi je opozoril na poseben paradoks - po njegovi oceni je namreč Maroko edina diktatura, ki jo tudi velike evropske demokracije opisujejo kot demokratično. Poudaril je še, da je več kot polovica prebivalcev Maroka nepismenih, tisti, ki imajo dostop do izobraževanja pa nimajo kulture branja. Kljub temu pa so se po njegovem mnenju informacije prek medijev začele prenašati na širšo javnost, na lanskem protestu proti režimu pa so se ideje, ki so poprej veljale za edine elitne in so bile omejene le na krog intelektualcev, razširile neposredno med javnost.

ROBI ŠABEC

---