Znotraj geometrijskih okvirov

V galeriji Rika Debenjaka so kulturni praznik obeležili z odprtjem razstave peščenih slik Stanke Golob iz Grahovega ob Bači. Stanka že dvajset let polaga zrno na zrno, pred dvema letoma pa je svoje ustvarjanje okronala z diplomo na šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.

KANAL > Stanka Golob (1962) je ena tistih aktivnih ustvarjalk, ki se je redno in vedoželjno izobraževala v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti, leta 1994 pa se je odločila, da bo njeno slikarsko sredstvo pesek v naravnih barvah in različnih debelinah. Pesek nabira, kot je dejala na odprtju razstave, na izletih v naravo, ob slovenskih rekah in potokih, v gorah in kamnolomih.

Razstava v galeriji Rika Debenjaka, ki je bila na odprtju dobro obiskana, pokaže pregled njenega dvajsetletnega ustvarjanja. Motivno gre za raznolik opus, od krajin, figuralike do geometrijskih abstrakcij, na ogled so tudi njeni svetlobni objekti. Tehnika peščenega slikarstva v veliki meri določa likovni izraz, ki je v primeru krajin krhek, migetav, impresionističen. Stanka ga doseže s kombinacijo različnih granulacij, barvnih odtenkov in tonalitet, zanimive pa so zlasti tridimenzionalne geometrijske strukture iz zadnjega obdobja, v katerih se, z navdihom slikarja M.C. Escherja, poigrava z optičnimi iluzijami. Morda še največ kreativnega duha pokaže v slikah, v katerih združi oboje; krajino in geometrijo. “Pravi geometrijski obrisi so razumska protiutež pokrajinskim impresijam. Človek ne more nikoli popolnoma doumeti neskončne veličine narave - zato avtorica izbira geometrijska telesa, ki se igrajo s človekovo zaznavo. Upodobljene optične iluzije prikazujejo nemogoče, paradoksalne objekte, ki se posmehujejo človekovemu dojemanju, se rogajo njegovim možganom ter gledalcu vzbujajo čudenje,” je ob razstavi zapisala Monika Ivančič Fajfar.

Golobova tudi človeško figuro, posebej v zadnjih delih, združuje z geometrijsko abstrakcijo. “Silhuete (odsevi človeških duš) so zaprte v geometrijske okvire. Telesna govorica figur izraža globoke čustvene in eksistencialne stiske,” o Stankini figuri razmišlja Ivančičeva in doda, da prav ciklus njenih zadnjih slik razkriva občutljivo razumevanje duha časa ter svoje videnje osamljenosti in nemoči posameznika v družbenem okviru.

KLAVDIJA FIGELJ

---