Vsa Slovenija je plesala na Krasu

Kosovelov dom in sežanska izpostava JSKD sta letos prvič gostila državno srečanje folklornih skupin iz vse Slovenije. Med njimi sicer ni bilo nobene primorske, kar pa ne pomeni, da folklora na zahodu Slovenije ne živi, je prepričana strokovna spremljevalka dogodka Neva Trampuš.

Kot gostje so na osrednji prireditvi Le plesat me pelji nastopili  mladi fokloristi iz Otroške folklorna skupina Val, ki deluje na  OŠ Koper  Foto: Janez Eržen
Kot gostje so na osrednji prireditvi Le plesat me pelji nastopili mladi fokloristi iz Otroške folklorna skupina Val, ki deluje na OŠ Koper  Foto: Janez Eržen

SEŽANA >V polni dvorani Kosovelovega doma so si lahko obiskovalci ogledali plese Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc iz Ljubljane, Mladinske folklorne skupine Podkev iz Miklavža pri Ormožu, Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, Folklorne skupine Dragatuš, Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja, Folklorne skupine Židan parazol iz Ljubljane, Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja, Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Velenja in plesalce KUD Petar Preradović iz Đurđevca.

Gre za najboljše skupine, ki so se prebile najprej skozi sita območnih, potem pa še sedmih regijskih srečanj. Program osrednje folklorne prireditve Le plesat me pelji sta pripravili Neva Trampuž in Nina Volk.

Prireditev je povezovala Nataša Tič Ralijan, ki se je folklori pred leti posvečala v piranski folklorni skupini KUD Karol Pahor.

Od vzhoda proti zahodu

Strokovna žirija (Petra Nograšek, Branka Moškon in Klavdija Žabot) je na srečanju podelila dve zlati priznanji s pohvalo. Za kakovostno delo jo je prejela Folklorna skupina Leščeček (KD Slavko Osterc) iz Veržeja, ki jo vodi Marko Rus, Folklorna skupina Židan parazol iz Ljubljanepod vodstvom Tjaše Ferenc pa je žirijo prepričala z zanimivim prikazom vsebine.

Med folklornimi skupinami, ki so se predstavile na letošnjem državnem srečanju, ni bilo nobene s Primorske. Ali to pomeni, da je folklora v tem delu Slovenije manj živa kot drugod? “Ne, to je pač naključje. Lani recimo ni bilo predstavnikov z Gorenjske. Kakovost se spreminja, prav tako se spreminjajo skupine,” je pojasnila Neva Trampuš. Pohvalila pa je domači društvi, Kraški šopek in Borjač, ki sta pomembno pripomogli k organizaciji dogodka. Seveda ob izdatni podpori območne izpostave JSKD Sežana, s prostori pa so pri izvedbi celodnevnega strokovnega posveta za 220 udeležencev ter celotnega srečanja sodelovali tudi sežanska osnovna in glasbena šola ter Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana.

“Prvi del srečanja je vedno v Beltincih, drugi del pa je dolga leta potekal v Mariboru. Odločili smo se, da prireditev premaknemo na zahod, dvorana Kosovelovega doma pa je zelo primerna in dovolj velika,” je še povedala Trampuševa. Z razpletom srečanja so zadovoljni: “Skupine so se zelo potrudile, nobena ni bila slabša kot na regijskih srečanjih, program je bil pester in odziv publike je bil dober.”

Vse več mladih

Kdor se ukvarja s folkloro, mora obvladati številne spretnosti, zato so bili zelo koristni različni seminarji, ki so potekali med srečanjem. Približno 200 udeležencev se je tako lahko udeležilo devetih delavnic, na katerih so lahko izpopolnili svoje petje in igranje na posamezne instrumente, dopolnili znanja o odrskih predstavitvah ter pričeskah in šminkah, prav poseben seminar pa je bil organiziran za vodje veteranskih in upokojenskih skupin.

Eden od stereotipov, povezanih s folklornimi skupinami, je tudi, da se zanje odloča vse manj mladih. “Sama nimam slabega občutka za prihodnost folklorne umetnosti. Pred leti je bilo na tovrstnih srečanjih veliko veteranskih in upokojenskih skupin, letos pa je bilo več mladih,” utemeljuje Trampuševa. Da je to res, je dokazala tudi otroška folklorna skupina Val iz Kopra.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano