Revija je pognala korenine

Godbeno društvo Nabrežina sodeluje na reviji kraških godb že 18 let

Foto: TOMO ŠAJN

Pihalni orkester Ilirska Bistrica se je reviji pridružil približno leta 2000

Foto: TOMO ŠAJN

• 
• 

ILIRSKA BISTRICA> Revija kraških pihalnih godb se torej bliža dvajsetim letom obstoja. V zadnjem desetletju se je v celoti izoblikovala in deluje po ustaljenem redu. Tako vsako leto ob tem času pripravijo organizatorji - Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana - po štiri koncerte, dva v Furlaniji Julijski krajini in dva na Primorskem. Na vsakem koncertu se predstavijo po trije pihalni orkestri oz. godbe z obeh strani nekdanje državne meje.

Revija kraških godb se seveda po številu udeležencev in območju, kjer je prisotna, pa tudi po publiciteti, nikakor ne more primerjati s svojo starejšo “sestro”, revijo Primorska poje. Vendar pa je ta zanimiva in koristna glasbena manifestacija pognala močne korenine in - na kar so nas opozorili nekateri predstavniki godb po koncertu v Ilirski Bistrici - je za godbenike nastop v zimskem času, ko poteka, izjemno koristen.

Rinaldo Vremec - v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji zadolžen za delovanje pihalnih orkestrov in človek, ki je tako rekoč zraven že od vsega začetka - je pojasnil, da je revija kraških pihalnih godb nasledila revijo primorskih godb, ki je bila območno širše zasnovana, saj je zajela vso Primorsko. Z njeno ukinitvijo je seveda nastala vrzel, ki so jo na pobudo Leandra Pegana, tedanjega ravnatelja glasbene šole v Sežani ter kapelnika godb iz Trebč in Sežane, leta 1996 z obnovitvijo revije, čeprav v manjšem obsegu, uspešno zapolnili. Ozemeljsko so se osredotočili na Kras in revija je dobila današnje ime. Na prvem koncertu v Kosovelovem domu v Sežani so ob domačem orkestru nastopile godbe iz zamejstva, sklepno skladbo pa je na revji dirigiral pokojni mojster Bojan Adamič. Tudi naslednja revija je bila v Sežani, tretja pa v Kulturnem domu v Trstu. Prva leta so v okviru revije pripravili po en koncert, z ustanovitvijo novih godb (najprej v Komnu in leta 2000 v občini Hrpelje-Kozina) pa je organizacijski odbor razširil revijo na več koncertov. Okrog leta 2000 se je revija razširila tudi na obrobje Krasa, ko sta se reviji priključila Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Postojnska godba 1808 iz Postojne. V tem času se je reviji pridružil tudi Pihalni orkester Divača. Dobrih deset let torej vsako zimo priredijo po štirje koncerte, na katerih nastopi po dvanajst godb. Revija nima tekmovalnega značaja, čeprav posamezne nastope spremljajo strokovni ocenjevalci. Tudi izbor je prepuščen dirigentom, ki določijo tudi število skladb. Po koncertu v Ilirski Bistrici smo za mnenje o pomenu Revije kraških godb povprašali predstavnike nastopajočih orkestrov. Predsednik Godbenega društva iz Nabrežine Franko Peric je povedal, da njihova godba, ki šteje več kot 40 godbenikov, sodeluje na reviji že od vsega začetka, pravzaprav od takrat, ko je revija obsegala še vso Primorsko z obeh strani tedanje meje. “Za našo godbo je sodelovanje na revijah pomembno, saj si s tem širimo krog poznanstev in izmenjujemo izkušnje z drugimi orkestri.”

Dirigent Brkinske godbe 2000 Tomaž Škamperle je na vprašanje, kakšen je po njegovem pomen vsakoletnih srečanj, povedal: “Predvsem je to druženje godbenikov, hkrati pa tudi priložnost za nov nastop, saj naše godbe povečini nastopajo premalo. V teh letih smo se dodobra spoznali, imamo skupne sestanke, na katerih si izmenjujemo mnenja, pa tudi notne partiture. Po mojem je Revija kraških godb zelo koristna.”

Mnenju Škamperleta o koristnosti revij se je pridružil tudi dirigent Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica Josip Gragasović:“Dobro je, da se družimo in izmenjamo izkušnje. Postali smo tudi prijatelji. Za nas je nastop na reviji dobrodošel, ker, žal, premalo nastopamo.” Revija torej živi s polnimi pljuči in kot je povedal Rinaldo Vremec, so prišli na koncert v Tržič tudi predstavniki nekaterih italijanskih godb iz sosednjih krajev, pa tudi iz Furlanije. V pogovoru so predlagali, da bi revijo razširili. “Seveda bi jo bilo mogoče razširiti in odpreti vrata novim orkestrom. A kaj, ko vsaka nova pobuda prinese tudi nove stroške, ki si jih v teh kriznih časih ne moremo privoščiti. Morda kdaj v prihodnosti,” meni Vremec.TOMO ŠAJN