Napočil je čas za matičke

Linhartovo srečanje, ki že pol stoletja predstavlja ustvarjalni vrh slovenskega ljubiteljskega gledališča, bo na odrskih deskah postojnskega Kulturnega doma znova gostilo tridnevno festivalsko dogajanje. Sklenili ga bodo v soboto s podelitvijo štirih matičkov, za katere se bo potegovalo šest najboljših gledaliških predstav pretekle sezone. Ogled vseh predstav na Linhartovem srečanju je brezplačen.

Silva Bajc in Matjaž Šmalc Foto: Lori Ferko
Silva Bajc in Matjaž Šmalc Foto: Lori Ferko

POSTOJNA >Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejša gledališka prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Predstavlja izbor najkakovostnejših predstav ljubiteljskega gledališča in je obenem pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji.

51. Linhartovo srečanje se začne jutri ob 10. uri s predstavo Mularija, otvoritev festivala pa bo ob 20. uri, ko bodo podelili Linhartovo listino 2011 Šentjakobskemu gledališču Ljubljana. Plakete za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča 2011 pa bodo prejeli Teatr Trotamora iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem, član Gledališča Toneta Čufarja Jesenice Borut Verovšek in Cvetka Jovan–Jekl, članica Kulturno umetniškega društva Zarja Trnovlje.

Brez primorskih presežkov

Na tokratne Linhartove dneve, že 51. zapored, se je prijavilo 118 ljubiteljskih gledališč. Med njimi tudi pet primorskih skupin, ki pa se niso prebile med najboljše, je pojasnila vodja postojnske območne izpostave JSKD in izvršna vodja srečanja Silva Bajc.

“Eden izmed razlogov, da smo na ta konec Slovenije prinesli Linhartovo srečanje je tudi ta, da bi spodbudili gledališko dogajanje na tem območju,” je dodal Matjaž Šmalc, samostojni strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost JSKD in direktor festivala. Po njegovem mnenju bi lahko med morebitne razloge za upad kakovosti primorske odrske dejavnosti sodila kompleksnost društev, od katerih se terja obvladovanje računovodskih poslov, prijav na javne razpise, poleg tega morajo imeti še dobrega organizatorja, ki je sposoben najti dobrega režiserja ... Pa tudi to, da mnogim društvom občine zaračunavajo najem prostorov ali pa teh sploh nimajo, zagotovo ni voda na mlin ustvarjalnosti.

“Problem je predvsem to, da se vsa amaterska društva vrtijo oziroma so vzpostavljena okoli neke osrednje figure. In če kdo znotraj te organizacijske strukture preneha z delom se sesuje celotno društvo,” je še razmišljal Šmalc in se pošalil, da primorsko čast (za zdaj) rešujejo zamejci.

Manj kvantitete, več kakovosti

Državna selektorica, igralka Dunja Zupanec je na 51. Linhartovo srečanje uvrstila šest predstav: Burko o jezičnem dohtarju v izvedbi Slovenskega kulturnega društva Tabor iz Opčin, Ti nori tenorji v izvedbi Društva Smoteater iz Majšperka, Vaje za tesnobo v izvedbi Kulturno umetniškega društva Fofite iz Medvod, Vražji fant z zahodne strani v izvedbi Loškega odra iz Škofje Loke, Cankarjeve Hlapce v izvedbi Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice in Bog Woodya Allena v izvedbi gledališke skupine Kulturno umetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote.

Vsem izbranim je skupno to, da se zavedajo kakšen pristop morajo ubrati, da naredijo dobro predstavo. Piko na i pa postavijo še poklicni gledališki ustvarjalci - režiserji in mentorji -, ki igralcem pomagajo v kakovostni gledališki rasti. “Zato ne obstajata dve gledališči: poklicno in amatersko, ampak obstaja profesionalen ali neprofesionalen pristop,'' je veliko gledališko gibanje opisal Šmalc.

Glede na statistiko pa je produkcija gledaliških predstav manjša. V zadnjih petih letih je po Šmalčevih besedah upadla za približno 20 odstotkov, kar je sicer je zaskrbljujoča številka, povezana pa je predvsem s krizo in varčevalnimi ukrepi. ''To je zelo kratkoviden ukrep. Premalo se zavedamo ekonomskega potenciala amaterske kulture. Pred leti so na Nizozemskem naredili raziskavo in ugotovili, da za vsak evro občinskega denarja ustvarjalci vložijo devet evrov svojega lastnega,'' je o manjšanju sredstev za produkcijske stroške dejal Šmalc. Vendar kljub finančnim težavam kakovost predstav ni padla, pač pa se je zavest o njej celo dvignila. Repertoarni izbor ljubiteljskih gledališč je tako vse bolj premišljen. Skupine ne stremijo več zgolj h kakovostni izvedbi, temveč več pozornosti pri izbiri posvečajo sporočilu in obravnavani tematiki, kar daje predstavam izrazito avtorsko noto. Najboljše bo zato letos znova nagradila strokovna žirija, ki jo sestavljajo igralka, pisateljica in prevajalka Maja Gal Štromar, režiserka in igralka Tijana Zinajić ter režiser Kevin Dowsett iz Velike Britanije. Podelili bodo matička za najboljšo predstavo v celoti ter tri matičke za posebne dosežke po izboru žirije. Na vrhunske stvaritve pa bodo imeli možnost opozoriti tudi s posebnimi priznanji žirije. LORI FERKO


Najbolj brano