Lojze je dobil v Krvavi Peči teater

Alojz Usenik je eden tistih slovenskih rojakov na Reki, ki so s svojim delovanjem v Slovenskem kulturno prosvetnem društvu Bazovica (SKPD) pustili neizbrisen pečat narodne zavesti. V rodni Krvavi Peči na Dolenjskem pa so mu letos posvetili gledališče na prostem in ga poimenovali Lojzov teater.

Alojz Usenik je na odprtju Lojzovega teatra nastopil z monologom iz Cankarjevega Hlapca Jerneja
Alojz Usenik je na odprtju Lojzovega teatra nastopil z monologom iz Cankarjevega Hlapca Jerneja  

REKA > Alojz Usenik se je rodil pred 81 leti v kraju Krvava Peč na Dolenjskem, od koder ga je uka žeja odpeljala na šolanje v Stično, nato pa v vrtnarsko šolo v Celje. In prav ta poklic ga je pripeljal na Primorsko, v Koper, kjer se je zaposlil kot učitelj praktičnega pouka v italijanski cvetličarski šoli v Škocjanu. Ker ga je bolj kot vrtnarstvo zanimala umetnost, je kmalu postal zunanji član Gledališča slovenskega Primorja v Kopru, kjer je ostal do leta 1957, ko so gledališče ukinili.

Že v petdesetih letih je vodil različne folklorne skupine na Primorskem; v Valdoltri, Kopru, Škocjanu in Divači. Po preselitvi na Reko leta 1958 pa je z vlakom prihajal v Ilirsko Bistrico in vodil zelo uspešno folklorno skupino mladih Bistričanov.

Na Reki se je z gledališkimi izkušnjami iz koprskega obdobja zaposlil v reškem teatru HNK Ivan pl. Zajc kot inspicient in ostal tu do upokojitve. V tem velikem pristaniškem mestu, ki je privabljalo številne slovenske rojake, je že od leta 1947 delovalo društvo slovenskih izseljencev Bazovica in tu je Lojze, kot ga imenujejo prijatelji, našel in dolga desetletja razvijal svoj nesporen igralski talent.

Postal je in do danes ostal eden izmed stebrov ljubiteljske gledališke skupine Bazovica, kjer je odigral in režiral nešteto predstav tega amaterskega odra. Z njimi so nastopali po vsej Sloveniji, na Hrvaškem in tudi med slovenskimi rojaki v Italiji. V tem nizu gledaliških uprizoritev, kot sta jih v biografski knjigi En človek - celo gledališče, nanizali sestri Barbara in Kristina Riman, pa po številu uprizoritev nedvomno izstopa komedija Piknik s tvojo ženo.

To komedijo uspešnico je, kot je znano, napisal drugi znani gledališki človek, Andrej Jelačin, ki je z Usenikom deloval v Gledališču slovenskega Primorja. Piknik s tvojo ženo v izvedbi Alojza Usenika in štirih amaterskih igralk, kolikor se jih je zamenjalo v predstavah, so gledališčniki Bazovice odigrali več kot 125 krat. To pa je za amaterski oder, ki deluje v drugem jezikovnem okolju, rekord nad rekordi.

S to in drugimi predstavami so gostovali tudi na prvi bojni črti med hrvaškimi vojaki v domovinski vojni, za kar so prejeli posebno priznanje hrvaškega obrambnega ministrstva. Našteti vse predstave in priznanja njihove dramske skupine na čelu z Lojzetom Usenikom, bi daleč preseglo okvir tega prispevka. Pa vendarle omenimo nagrado Sklada Staneta Severja za leto 2003 za “najboljšo igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču, ki temelji na Severjevem umetniškem izročilu,” kot piše v obrazložitvi.

In čeprav velikokrat velja latinski rek nemo prohpeta in patria sua, da ni nihče prerok v svoji domovini, za Lojzeta Usenika to ne velja. V njegovi rojstni vasi, v Krvavi Peči na Dolenjskem, kjer po povojnem izseljevanju živi komaj kaj več kot 20 prebivalcev, so na pobudo Tomaža Hočevarja, literata in kulturnega delavca, uredili v kraški vrtači prireditveni prostor z odrom in sedeži.

To poletno prizorišče so v čast svojemu rojaku Alojzu Useniku poimenovali Lojzov teater. Na odprtju je Alojz nastopil z monologom iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ga je doslej interpretiral neštetokrat. Lojzov teater, odprt poleti, je postal letno prizorišče različnih kulturnih nastopov v Krvavi Peči. Na nedavni predstavitvi teatra v dvorani SKPD Bazovica na Reki so zavrteli tudi film o otvoritveni slovesnosti.

Odveč je povedati, da je Usenik nadvse ponosen na to dejanje rojakov. Na vprašanje, če so ga povsem presenetili, je odgovoril, da je vedel za priprave in da bo, če mu bodo dale moči, rad obiskoval svoj kraj.

TOMO ŠAJN


Najbolj brano