Ko ulica dobi streho

Na Ljubljanski ulici v Izoli so razstave, ki domačinom, naključnim sprehajalcem in turistom postavijo ustvarjalnost in umetnost dobesedno na pot, že stalnica. Umetnost na cesti, kakor so v Društvu Izolani poimenovali ta razstavni niz, zaživi ob sobotnih dopoldnevih, že leto dni pa ima ustvarjalnost poklicnih in ljubiteljskih likovnikov zatočišče pod streho galerije Plac Izolanov.

Christophe Agnello na klopci, ki jo je bilo moč videti na razstavi Natural Dreamin
Christophe Agnello na klopci, ki jo je bilo moč videti na razstavi Natural Dreamin' Foto: Arhiv Društva Izolani

IZOLA > Pred dnevi se je v galeriji Plac Izolanov, za katero skrbi Društvo Izolani, gnetlo precej radovednežev. Korak v majhen, a dragocen prostor, ki je pravzaprav “podaljšek te ulice s streho”, je v začetku novembra vabila razstava Natural Dreamin', na kateri je pohištvo, ki ga izdeluje iz naplavin različnih kosov lesa, predstavil Izolan Christophe Agnello. Krištof, kot mu pravijo domačini iz slovenske Izole, je dvakratni Izolan; prihaja namreč iz francoskega mesteca Isola. To sicer nima morja, ampak leži na vznožju gora. Tam učitelj bordanja, telemarka in smučanja preživi zimske mesece, poleti pa se z ženo iz slovenske Izole in otroci priseli ob morje. Prejšnje poletje je vztrajno zbiral vse mogoče kose lesa, ki jih je na obalo pometala burja in tem, na videz neuporabnim predmetom, dal novo življenje. Spremenil jih je v stole, mizice in klopi ter tako zagotovo dal marsikakšno idejo svojim slovenskim someščanom, ki so nekajdnevno razstavo sprejeli z velikim navdušenjem.

Trenutno je v Placu Izolanov postavljena razstava Park Dragonja. Krajinska in arhitekturna zasnova, pri kateri sta združila moči arhitektka Martina Tomšič in profesor arhitekture Janez Koželj, avtorja istoimenske monografije. Sicer pa so galerijo ob lanski otovoritvi “krstili” domači, izolski oziroma kot jim pravijo v društvu, njihovi ulični ustvarjalci. Kasneje je pod streho Placa Izolanov svoje veliko platno Regnum Hominis, ki ga je pred tem pokazal v Cankarjevem domu v sklopu programa Likovni kritiki izbirajo, razstavil Paride di Stefano, gostili so tudi razstavo del slikarke mlajše generacije Barbare Jurkovšek, pa razstavo keramike ter postavitev, na kateri so študentje arhitekture pokazali svoje videnje novogradenj v starem mestnem jedru.

V Društvu Izolanov pri izboru avtorjev običajno poprosijo za pomoč profesionalca, likovnega kritika in umetnostnega zgodovinarja Dejana Mehmedoviča, med smehom pa pristavijo, da so vodiči in čuvaji razstave vsi. No, vsi tisti, ki so na kavi v bližnjem lokalu in z veseljem predstavijo razstavljena dela radovednežem, ki jim razstava preusmeri korak v galerijo. Prav zaradi predanih in zvestih čuvajev je lahko ta majhna galerija z izjemno pestrim razstavnim programom odprta tako rekoč ves dan: od 8. ure zjutraj do 21. ure zvečer. MI


Najbolj brano