Presek ustvarjalnosti in aktualnosti

Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske je v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini odprlo razstavo del, nastalih v mednarodnih kolonijah v Šmartnem v Goriških brdih in v Novi Gorici, med leti 1980 in 2005.

AJDOVŠČINA > Gre za prerez ustvarjalnosti tega obdobja v lokalnem in širšem prostoru. Razstava hkrati zaznamuje tudi konec odisejade obsežnega opusa, iz katerega je neznano kam izginilo več del priznanih avtorjev, udeležencev kolonij.

Lokarjeva galerija v Ajdovščini v teh dneh na enem mestu predstavlja ustvarjalno govorico četrt stoletja dolgega obdobja v okolju, kjer že od leta 1975 deluje Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske. Razstava vsebuje dela več kot 80 avtorjev, udeležencev mednarodnih likovnih kolonij, ki jih je društvo gostilo v Šmartnem v Goriških brdih in v Novi Gorici, med leti 1980 in 2005.

“Razstava predstavlja zelo bogat opus, tako po številu kot po kakovosti. Je presek likovne ustvarjalnosti tistega časa. Tudi slogovno je zelo široka. Tu ni zbranih samo 84 avtorjev, ampak gre za zelo bogato, pestro pahljačo, tako po motiviki kot po uporabi materialov. Predstavljajo se slikarji, ki so zavezani oljnemu slikarstvu, akrilu, delu na papirju, risbi s svinčnikom, grafiki, kiparji. Ta zbirka je presek ustvarjalnosti in aktualnosti. Tu so na ogled dela avtorjev, ki so bili že takrat kakovostni in jim čas ni nič odvzel, kvečjemu kaj dodal,” je ob odprtju razstave poudaril član društva, eden od pobudnikov mednarodne likovne kolonije v Brdih in tudi ustvarjalec Franc Golob. Med prvimi udeleženci likovnih kolonij v Šmartnem so bili slikarji iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Italije, Hrvaške in tudi od drugod. Seveda niso manjkala znana imena iz slovenskega prostora in likovnega sveta domače severne Primorske. Tako so na razstavi dela Zvesta Apollonia, Iva Prančiča, Janeza Kneza, Danila Jejčiča, Mirsada Begića, Vinka Tuška, Azada Karima, Bojana Boleta, Veljka Tomana, Rudija Skočirja, Andreja Pavliča, Negovana Nemca, Rafaela Nemca, Lucijana Bratuža, Mehmeda Klepe, Josefa Geršla, Sabrine Feroletto in še mnogih drugih. Ni pa na primer del Valentina Omana in nekaterih drugih znanih imen, ki so izginila neznano kam.

Zgodba o Hiši kulture v Šmartnem, ki so jo deset let vzdrževali in uporabljali člani društva, je namreč doživela žalosten konec ob ustanovitvi Občine Brda, ko je prešla v roke novih gospodarjev. Društvo je čez noč ostalo brez prostorov in pred zaklenjenimi vrati hiše, kjer je ostal celoten arhiv. “In tedaj se je začela kalvarija, prava odisejada naših slik, risb, grafik, kipov. V hišo so prihajali novi uporabniki, naša dela so bila tam kot v samopostrežbi, na dosego vsem, nezaščitena. Izgubili smo kar nekaj imenitnih del priznanih avtorjev. Nekaj del je bilo tudi poškodovanih. To, kar lahko vidimo na tej razstavi, ni niti približno tisto, kar smo imeli v hiši,” obžaluje predsednik društva Vladimir Bačič.

Društvo je dela prevzelo lani in jih preneslo v prostore Lokarjeve galerije, kjer bodo na voljo tudi likovnim kritikom. “Mislim, da bodo imeli kuratorji, likovni kritiki in muzealci s to zbirko kar nekaj dela, če jih bo zanimala, če si bodo vzeli čas. Mi smo lahko ponosni, da smo v takem času pridelali tako zbirko,” je še dodal Golob.

ALENKA TRATNIK

---