Preoblečeni digitalni izpisi

V Pilonovi galeriji so na ogled fotografije, ki so nastale na 10. mednarodnem fotografskem srečanju CastrumFoto 2012, ki je bilo poleti v Vipavskem križu. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila: preobleka.

AJDOVŠČINA> Enajst ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in Italije pristopa k temi z različnih pozicij: med njimi so tako mednarodno uveljavljeni fotografi in ustvarjalci, ki se ukvarjajo tudi z drugimi oblikami umetniškega izražanja (npr. Sašo Vrabič, ki ga poznamo kot slikarja), kot tudi avtorji mlajše generacije, ki šele zaključujejo študij fotografije. Med slednjimi naj omenimo Polono Perko, študentko na Naravoslovnotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, smer grafične in medijske tehnike ter Natašo Košmerl, ki je študirala v Berlinu, v Lozani v Švici ter v Pragi končala študij fotografije na Film and TV School of the Academy of Performing Arts . Razstavljena dela kažejo raznolike vsebinske, oblikovne in estetske pristope, v grobem pa jih, piše umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca, lahko strnemo v dva sklopa. Posamezni fotografi se tematike lotevajo v kontekstu avtorefleksije fotografskega medija, ki obsega raziskovanje značilnosti, kvalitet in materialnih določil fotografije. V drugi, obsežnejši segment pa sodijo tista dela, ki izhajajo iz naslovne semantike in obravnavajo preobleko v kontekstu spreminjanja človekove vizualne podobe, njegove identitete in zgodovine v različnih dobesednih/dejanskih in prenesenih/simbolnih pomenih.

Bojan Radovič je fotografijo preoblekel popolnoma, bodisi v kodiran tekstualni zapis bodisi v QR kodo, ki je izris njegove avtorske fotografije in si jo lahko (s pametnim telefonom) ogledajo tudi obiskovalci. Borut Peterlin se, preko svojih dopasnih avtoportretov, ukvarja z vprašanjem objektivnosti v fotografiji, Polona Perko pa je uporabila stare, rabljene in pravzaprav že uničene plošče za ofsetni tisk, na katerih je bilo več fotografij nekega obmorskega letovišča, ki jih je posnel neznani fotograf ter jih preoblekla v novo podobo. Primož Brecelj se je poigraval s kompozicijsko preobrazbo ene in iste morske vedute, Andrej Perko je preoblačil zgodovino; v črno-beli tehniki pripoveduje o dveh zgodovinskih spomenikih, Sv. Urhu in Kozlarjevi gošči, ki sta zaznamovana s travmatično preteklostjo in povezana z vojnimi grozotami iz pretekle slovenske zgodovine. Roberto Kusterle ostaja zvest svoji prepoznavni tematiki: kreiranju fantastičnih bitij, hibridov med človekom in naravnimi vrstami/elementi, v nasprotju z njim pa Egon Bajt prikazuje žensko figuro kot krhko, ranljivo strukturo. Katja Pintar se ukvarja z preizpraševanjem osebne identitete; objavi portrete ter jih obda z grafičnimi elementi. Preobleka identitete je bila tudi izhodišče za nastanek serije šestih portretov Lorelle Klun.

Med avtorji, ki skozi fotografijo obravnavata družinsko življenje pa sta Sašo Vrabič in Nataša Košmerl. Prvi skozi portrete otrok beleži minevanje časa, Košmerlova pa najlepši ženski biološki čas (v ciklu fotografij Rojstvo) zamrzne za vselej.

KLAVDIJA FIGELJ

---