Prehodili so ogromno poti

Genialnost Kosovelove poezije jih je navdihnila, po drugi strani pa jim nastavila trd oreh. “Prehodili smo ogromno poti,” je o nastajanju predstave Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) dejal režiser Andrej Jus in še dodal: “Slednjič smo morali pustiti njemu, da spregovori.” Srečku Kosovelu.

Prizor iz predstave Postani obcestna svetilka: (z leve) Marjuta Slamič, za njo Vladimir Hmeljak, Miha Nemec, v ozadju Žiga Saksida, Ana Facchini in Kristijan Guček  Foto: Fotoatelje Pavšič-Zavdlav
Prizor iz predstave Postani obcestna svetilka: (z leve) Marjuta Slamič, za njo Vladimir Hmeljak, Miha Nemec, v ozadju Žiga Saksida, Ana Facchini in Kristijan Guček  Foto: Fotoatelje Pavšič-Zavdlav

NOVA GORICA > Pred nami je ena tistih predstav, ki je bila v procesu nastajanja za vse izjemno zahtevna. Po desetih dnevih skupnega študija je režiser moral opustitI svoj prvotni načrt in se podati ... v neznano. Glavno vlogo v predstavi je prevzela glasba, določale so jo vsebine Kosovelovih pesmi. Žanr predstave je, kot pravi režiser, gledališki koncert, cilj predstave pa, da gledalec čim bolj izkusi Kosovelovo poezijo.

O izboru poezije je dramaturg Nejc Valenti povedal: “Iz ogromnega opusa smo se odločili za prerez, diptih med družbeno politično angažirano poezijo z utopističnimi težnjami in, na drugi strani, osebnimi skepsami, melanholičnimi, nihilističnimi mislimi. Gre torej za kontrast med tem, kar je človek v najširšem smislu, torej družbena žival in tem, kar je človek sam s seboj.” Predstavo, ki jo bodo premierno uprizorili jutri in v četrtek, so tako zasnovali v dveh delih. “Prvi del je prevratniški, prevladujejo subverzivne misli, ožarjene z ognjem, drugi del je intimnejši, na trenutke celo nihilističen, ki pa se v zadnjem segmentu atmosfersko dvigne v svetlejše tone,” zgradbo predstave opiše režiser. O vsebini doda še to, da zgodbe ni, obstaja pa metaforična zgodba o nekom, ki je hotel “zmagati svet” in ko je trčil ob njega, je padel.

Forma predstave bo, kot vse kaže, novum. Režiser in dramaturg namenoma nista segla po gledališču zgodovinske avantgarde, odrekla sta se celo znamenitim konsom, ker so, po Jusovih besedah, težko razumljivi in jih je potrebno gledališko še dodatno interpretirati. Skladatelj glasbe je Branko Rožman, scenograf predstave, ki nima ne časa ne prostora, je Danijel Modrej, lektor Srečko Fišer, kostumografinja Belinda Radulović, koreografinja Bojana Mišić, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar.

Igralci so, po besedah režiserja, bolj mediji kot interpreti. Miha Nemec -ob njem bodo nastopili še Ana Facchini, Kristijan Guček, Žiga Saksida kot gost, Marjuta Slamič in Vladimir Hmeljak - je o predstavi povedal: “Predstava je bila velik izziv. Vrženi smo bili v vodo in treba je bilo plavati. Ni dramskega besedila, ni situacij, so le neke meta situacije. Vzpostaviti je potrebno svoje lastno prepričanje. S tem kot igralec vidiš svoj odmik od Srečka Kosovela, od predstave in moraš postati angažiran, da lahko njegove misli sploh poveš.” Nemec je na včerajšnji novinarski konferenci še povedal, da današnji čas brzi v podobne ritme kot Kosovelov, demonska sila kapitalizma rojeva iste probleme, izmuči zahodnoevropskega človeka in njegovo dušo: “Kosovel se je boril, da bi ostal na svetlejši plati svojega časa.”

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano