Pravljice o sožitju z naravo
Na 3. Primorskem pravljičnem festivalu, ki bo v Izoli še do sobote, so predstavili tudi knjigo brazilskih ljudskih pripovedi Krakajoči papagaj.
Krakajoče papagaje so v Mestni knjižnice predstavile prevajalka Špela Pahor, ilustratorka Laura Ličer in prevajalka spremne besede Tea Štoka
IZOLA, KOPER>“To so pravljice brazilskih staroselcev, ki pripovedujejo na primer o tem, kako so nastale živali, pa kako so ljudje prišli na zemljo, od kod značilnosti nekaterih živali. Med živalskimi junaki so priljubljeni krastača, papagaj, ptici juruba in urubu, jaguar, oposum in druge živali, ki jih mi iz svojega okolja sploh ne poznamo. Razlagalna ali aitiološka je tudi pravljica o tem, kako je nastala manioka, s katero se prehranjujejo gozdna ljudstva. Iz časov suženjstva je priljubljen motiv Črnčka iz črede, ki ni imel ne očeta ne matere, a je verjel v Devico Marijo in jo imel za svojo mamo. Značilne so tudi zgodbe o gozdnih škratih, ki varujejo skrbne drvarje in lovce ter se maščujejo tistim, ki brez potrebe ubijajo živali ali sekajo drevesa,” pojasnjuje Špela Pahor, prevajalka, a tudi pisateljica in pripovedovalka.
Odsev ljudske kulture
Pravljice, ki jih je italijanska pisateljica Francesca Lazzarato zbrala iz različnih virov ter jih po besedah Pahorjeve prelila v prave male mojstrovine, so jo tako prevzele, da jih je prevedla in sama začela iskati založnika. Slednjega je po nasvetu prijateljice Tee Štoka (prevajalke spremne besede) našla v ljubljanskem Založniškem ateljeju Blodnjak in uredniku Bojanu Meserku, ki je prisostvoval tudi izolski predstavitvi. “Na kratko bi lahko rekla, da so te pravljice odsev ljudske kulture in značilnega okolja brazilskih staroselcev, saj pripovedujejo o ljudeh, živalih in rastlinah, ki jih v našem okolju ne poznamo. A poudarila bi tudi globoko povezanost in spoštovanje narave,” še pravi prevajalka, ki upa, da bodo bralce osvojile vsaj toliko, kot so njo.
Pravljično tudi v Gajbli
Od danes do 14. decembra bo v Gajbli - hiši ustvarjalnih zgodb zaživel Pravljičarski teden, naslovljen Pravljice sveta. “Naša želja je otrokom in odraslim s pravljicami in njihovim pravljičnim svetom približati poznane in manj poznane jezike ter kulturo, iz katere določene pravljice, pravljični junaki, zapleti in zgodbe izhajajo. Omogočiti želimo izkušnjo soočenja z različnimi kulturami in jeziki. Da prisluhnemo pravljični melodiji od blizu in daleč,” pravi vodja ustvarjalnice Samanta Kobal. Danes 16.30 bo igralka Marjuta Slamič v angleščini pripovedovala Prigode Petra Zajca, ob 18.00 Clirim Muca albanske ljudske, jutri ob 17. uri pa bo Barbara Baloh pripovedovala O medvedu, ki je rad bral. Pravljice v tujih jezikih bodo sproti pripovedovali tudi v slovenščini.
MPG