Pravica ženske do lastne duše

Teme, o katerih je anarhistka in feministka Emma Goldman (1869-1940) pisala pred približno stotimi leti, so še vedno aktualne. In prav dejstvo, da se na področju emancipacije žensk do danes ni spremenilo kaj dosti, je botrovalo odločitvi, da razmišljanja Emme Goldman, zbrana v knjigi Feministični eseji, lahko naposled prebiramo tudi v slovenščini.

 Eseje je prevedla Ana Beguš (v sredini)  s študenti. O knjigi sta spregovorili še Ingrid Celestina (desno) in Vladka Tucovič. Foto: Maksimiljana Ipavec
Eseje je prevedla Ana Beguš (v sredini) s študenti. O knjigi sta spregovorili še Ingrid Celestina (desno) in Vladka Tucovič. Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > “Zgodovina napredka je zapisana v krvi moških in žensk, ki so si drznili boriti se za tisto, kar ni bilo popularno, kot je na primer pravica temnopoltega moškega do lastnega telesa ali pravica ženske do lastne duše,” je zapisala Emma Goldman.

Patriarhat, država in razredne razlike

Rodila se je v današnji Litvi in pri šestnajstih predvsem zaradi konfliktov z despotskim očetom pobegnila v ZDA, kjer je najprej delala v proizvodnji, potem pa se je izšolala za medicinsko sestro. V esejih oziroma govorih je neposredno, duhovito in jedrnato naperila osti proti družbeni hipokriziji in kritizirala patriarhat. Zanjo je bil patriarhat hierarhični sistem, ki se mu je treba zoperstavljati družno z upiranjem državi in razrednim razlikam. Jedro zatiranja žensk je videla v zasebni sferi, predvsem v zakonski zvezi in institutih, ki se nanjo vežejo in izhajajo iz ekonomske neenakosti. Prepričana je bila, da zakonska zveza z ljubeznijo nima dosti skupnega, v njenih očeh je bil to predvsem ekonomski dogovor. Emancipacijo žensk je videla predvsem v tem, da se ekonomsko in zasebno osamosvojijo in ne zgolj v dejstvu, da so enakopravno vključene v politično življenje, saj je kot prepričana anarhistka verjela, da je politika umazana igra.

Emma Goldman, anarhistka : “Zgodovina napredka je zapisana v krvi moških in žensk, ki so si drznili boriti se za tisto, kar ni bilo popularno, kot je na primer pravica temnopoltega moškega do lastnega telesa ali pravica ženske do lastne duše.”

“Nanjo sem naletela po naključju, ko sem na internetu prebirala anarhistična besedila. Njen esej Zakonska zveza in ljubezen me je pritegnil z izrazitim, odličnim slogom, pa tudi z vsebinami, ki so še aktualne,” pojasnjuje prof. dr. Ana Beguš, ki je esej v sklopu predmeta Prevajanje humanističnih in družboslovnih besedil ponudila v prevajanje študentom na koprski Fakulteti za humanistične študije.

Kot je povedala v sredo na predstavitvi knjige v koprskem antikvariatu Libris, so se njenega navdušenja hitro navzele tudi študentke in študent magistrskega študijskega programa Jezikovno posredovanje in prevajanje. Edvin Dolenc,Ana Durn, Tijana Kostadinova, Nastja Perić,Karin Podlipnik Bukovnik in Janja Zorko so prevedli še eseja Tragedija ženske emancipacije in Ženska volilna pravica, Ana Beguš je poslovenila tudi eseje Ljubosumje: vzroki in morebitno zdravilo, Anarhizem in spolno vprašanje in Trgovanje z ženskami, spisi pa so zbrani v knjigi Feministični eseji, ki je izšla pri koprski založbi Libris.

Srečanje med Emmo in Zofko

Založnico in urednico Ingrid Celestina so misli Emme Goldman takoj pritegnile: “Zelo so neposredne in bralca izjemno odkrito nagovarjajo, mu pojasnijo, zakaj se je tudi v našem času potrebno in vredno boriti,” je povedala na predstavitvi najnovejše izdaje svoje založbe. Koprsko predstavitev, ki so jo pripravili v Tednu Univerze na Primorskem, so zasnovali tudi kot srečanje med sodobnicama - ob Emmi Goldman so obiskovalcem približali še delo in življenje Zofke Kveder(1878-1926). Stičnih točk med njima je po besedah dr. Vladke Tucovič, ki je poskrbela za jezikovni pregled Feminističnih esejev, precej: “Ko sem prebirala besedila Emme Goldman, me je prešinilo, kako je to, kar piše, neverjetno podobno tistemu, s čemer sem se srečevala ob raziskovanju opusa in življenja Zofke Kveder. Živeli sta v istem času, bili sta si celo fizično podobni, obe sta bili migrantki.” Vladka Tucovič ugotavlja še, da novinarka, urednica in pisateljica sicer v svojem delovanju ni bila tako močno angažirana kot njena sodobnica, ki je navduševala tudi s političnimi govori, a je v svojem literarnem ustvarjanju opozarjala na isto problematiko. Odnos do zakonske zveze in emancipacije se najbolj neposredno manifestira v kratkoprozni zbirki Misterij žene, ki jo je Zofka Kveder izdala leta 1901. V njej je pisala o ujetosti ženske v zakonski jarem, njeni odvisnosti od moževega premoženja ... In tako kot Emma Goldman je globoko verjela, da ima ženska neodtujljivo pravico - pravico do lastne duše.


Najbolj brano