Potem se zgodijo travniki noči

V galeriji Equrna razstavlja slikarka Joni Zakonjšek, Primorka, ki živi v Beli krajini. Razstavo je naslovila Jonini travniki noči, posvetila jo je prijateljici Joni Knapič Kink, ki je za vedno odšla.

Joni Zakonjšek: Jonini travniki noči, pomlad 2012, jesen 2012 - pomlad 2013, olje na platnu
Joni Zakonjšek: Jonini travniki noči, pomlad 2012, jesen 2012 - pomlad 2013, olje na platnu  

LJUBLJANA>Razstava ima drugo lego, je drugačna kot vse doslej, je večdimenzionalna. Lepše jo je bilo delati, dialog je bil močnejši,” je povedala slikarka Joni Zakonjšek, ki je z Joni KnapičKink čutila izredno, tako rekoč organsko povezanost. Zato je bila tudi sama otvoritev izjemen emotiven dogodek za vse, ki so bili in so povezani z njo.

Zakonjškovi so se travniki noči kot privid izrisali takoj zatem, ko je prijateljica umrla. Zaključevala je sliko morja (z naslovom Se še spominjaš ljubezni?), domislila je sliko trave (z naslovom Ti si žarelo, polno sončnih žarkov in dvigalo se v zrak, a jaz sem hodil med pšenico tvojo in trgal tvoje žive misli, mak (iz pesmi Ljubljansko polje Otona Župančiča)). Trave so slovo dnevu, poklon zadnji svetlobi sonca, potem se zgodijo travniki noči. “Toda morje je skupni imenovalec vsega, vseh trenutkov, morje mirno gleda na vse. Je fizično in tudi simbolno največje, najgloblje,” ritem nastajanja slik opiše Joni. Ritem je slikarki pomemben, pri nastajanju slik, pri jutranjem in večernem plesu na travniku, a Joni ga najde tudi, ko napenja belo platno na okvir in zabobna po njem. Tako je nastala slika Beli boben, najmlajša slika na razstavi, katere ritem je na otvoritvi priklical solze v oči.

Jonine slike, ki jih je v glavnem slikala zadnja tri leta, intenzivno brez prestanka, v večini, z izjemo morja in trav, vsebujejo prehod od čistega zrenja nekega trenutka. Travniki noči so izraz istega diha. Če jih gledamo od daleč, so kot fotografije, če jih gledamo od blizu, so abstrakcije, hkrati vsebujejo dokumentarni in transcendentalni moment, kajti oboje je, kot pravi Joni, eno in komplementarno.

Slikarka je k razstavi oljnih slik dodala akvarele Varuhov budnih sanj. To so beli zajček, modrooka sova, srnica, očetje miru, beluga, bela griva in sinička, ki iz ozadja varujejo gledalca - sprehajalca po nočnih travnikih. “Živali so šamanski učitelji življenja,” pravi Joni in še doda, da prihajajo iz sanj in so prepleteni z dialogom, ki je drugačen, bolj neposreden, bolj brezpogojen in v katerem moraš biti čist in nag, da se odzovejo. Slike pričajo, da je Joni ta dialog očitno zelo pomemben; da se srečanjaprav zaradi njene odprte prisotnosti zgodijo in da jih jemlje kot pomemben del kozmičnega dialoga. Torej smo iz take snovi kot so sanje.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano