Pot trenutno vodi na Vzhod

Potem ko se je zasidral v petih poljskih mestih, je s slovensko literaturo in kulturo naložen Zlati čoln te dni priplul tudi v glavno mesto Poljske. Festival slovenske kulture na Poljskem, ki si je ime izposodil pri Kosovelovi pesniški zbirki, je Poljakom tudi tokrat prinesel vpogled v dobršen kos slovenske literature.

Z zaključnega večera festivala Zlati čoln v Varšavi:  Iztok Osojnik, Alenka Jovanovski, prevajalka Agnieszka Žuchowska-Arendt, Maja Novak in Tatjana Jamnik Foto: Tina Milostnik Valenčič
Z zaključnega večera festivala Zlati čoln v Varšavi: Iztok Osojnik, Alenka Jovanovski, prevajalka Agnieszka Žuchowska-Arendt, Maja Novak in Tatjana Jamnik Foto: Tina Milostnik Valenčič

VARŠAVA > Četrti festival slovenske kulture na Poljskem, pod katerega je podpisana množica tako slovenskih kot poljskih društev in kulturnih ustanov, je letos Poljakom predstavil kopico slovenskih umetnikov. Ob literatih, kot so romanopiska Maja Novak, pesnica in literarna znanstvenica Alenka Jovanovski, pesnik, pisatelj in esejist Iztok Osojnik ter prevajalka in pisateljica Tatjana Jamnik, so imeli Poljaki priložnost spoznati tudi kantavtorja Mateja Krajnca in slikarko in grafičarko Alenka Koderman.

Slovenski kulturniki so s poljskimi literati tudi letos sodelovali na mednarodni prevajalski delavnici v Bialsko-Biali, zadnji dan festivala pa se je odvil v Varšavi, kjer so se občinstvu s svojimi deli predstavili Iztok Osojnik, Maja Novak in Alenka Jovanovski. S poljsko literatko Agnieszko Žukowsko-Arent ter Tatjano Jamnik so klepetali o lastnih delih pa tudi o razmerah v slovenski literaturi in njeni prihodnosti. Alenka Jovanovski, sicer tudi tolmačica italijanskega jezika, je med drugim povedala, da se v svojih pesmih ukvarja s “problemom nasilja in s tem, kako posameznik v sebi najde način, da to nasilje razgradi”. Iztok Osojnik, katerega poljski prevod izbora pesmi z naslovom Spodnie na niebie (Hlače na nebu) je kot plod dolgoletnega poljsko-slovenskega sodelovanja na področju kulture izšel lani, je razmišljal tudi o prihodnosti poezije: “Menim, da bo poezija v bodočnosti prevladala in da bo ves svet, ko bo enkrat odkril, da ekonomija samo krade, ožema, prinaša okrog in se bo vesolje naveličalo te igre, spoznal, da je prava, živa, vesela, zadovoljna in edina bodočnosti vredna dejavnost na tem svetu - poezija. Poezija je že danes resnica bodočnosti.”

Na poljske knjižne police pa je letos prišel prevod romana Maje Novak z naslovom Karfanaum ali As killed (Karfanaum, czyli As killed), ki je v slovenščini izšel že leta 1998. Prevod knjige, ki je obenem tudi prvi prevod avtoričinih del v katerikoli jezik, bi se moral zgoditi sicer že mnogo prej, vendar je založba, s katero se je Novakova že pred osmimi leti dogovarjala o poljskem prevodu, propadla. “Knjiga je bila tako 'na lagerju' do pred kratkim, ko je Tatjana Jamnik ustanovila kulturno društvo in se začela sama ukvarjati z založniško dejavnostjo in promocijo slovenske literature v tujini. Tako se je spomnila na knjigo in se zelo potrudila, da je ta prevod ugledal luč sveta,” je pojasnila Maja Novak. Pisateljica, ki se tačas zadržuje bolj v prevajalskih in kolumnističnih vodah, vidi na poljskem literarnem trgu perspektivo za slovenske ustvarjalce: “Glede na to, da se krogi, s katerimi sodelujem, zelo veliko ukvarjajo s promocijo slovenske literature v srednji Evropi, resnično kaže, da pot trenutno vodi na Vzhod. Ker sta tako Jamnikova kot Osojnik uspešno iz pozabe izvlekla Kosovela in ga po dolgih letih neobstoja na teh bralnih trgih predstavila poljskemu občinstvu, imam občutek, da se bodo te vezi še širile in poglabljale.”

Če je na Poljskem zanimanje za Slovenijo in njeno kulturo dokaj živahno, pa obratnega procesa ni tako močno zaznati: “Mislim, da smo še vedno vajeni gledati na te države in kulture s predsodki, ki so se porodili v socialističnih časih, ko smo imeli sami zelo malo, oni pa še bistveno manj. Od tedaj imamo blazno nadut odnos do Čehov, Poljakov, Slovakov .. saj smo vedno bolj oboževali in skoraj klečeplazili pred zahodom, pred veliko Ameriko,” meni Novakova. TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano