Pot domov za Marija

Drevi bodo ob 21. uri na prvem programu TV Slovenija premierno predvajali Pot domov, igrano-dokumentarni film o Mariju Kogoju, ki je otroštvo in mladost preživljal v Kanalu ob Soči in je ena izmed najzanimivejših skladateljskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe. Film je po scenariju Gregorja Pompeta režiral Primož Meško.

LJUBLJANA> Kogojeva zanimivost izvira tako iz visoke estetske vrednosti njegovih kompozicij kot tudi iz njegovega precej nenavadnega življenja. Kljub temu, da Marij Kogoj (1892-1956) sodi med najvidnejše predstavnike evropskega modernizma in je, po mnenju mnogih strokovnjakov, avtor najveličastnejšega slovenskega opernega dela, je slovenski javnosti še precej neznan. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je zato o njem posnelo igrano-dokumentarni film Pot domov.

Dialogi so zgodovinsko izpričani

Življenjepis Marija Kogoja se bere kot napeto iskanje lastne osebnostne identitete. Rodil se je kot Julij Kogoj, oče je kmalu umrl, potem je tri otroke zapustila še mati. Zato so jih poslali v rejniško družino v Kanal, a tudi brat je kmalu pobegnil... “V igrano-dokumentarnem filmu smo prepletali odlomke in vsebino iz opere Črne maske s Kogojevimi biografskimi dejstvi in tako vzpostavljali vzporednico na ravni iskanja identitete. Večino dialogov je povzetih po zgodovinsko izpričanih izjavah Marija Kogoja,” nam je včeraj povedal muzikolog Gregor Pompe, ki je za film pripravil scenarij. Dodal je, da so film snemali letos poleti, in sicer na lokacijah v Kanalu, Trstu in Ljubljani.

Odlomke iz televizijskega posnetka letošnje uprizoritve opere Črne maske v SNG Opera in balet Ljubljana in iz nekaterih drugih kompozicij so dopolnili z dokumentarnimi pripovedmi osrednjih raziskovalcev Kogojevega skladateljskega opusa in življenja, med njimi so Ivan Klemenčič, Uroš Lajovic, Jakob Jež in Kogojeva vnukinja Snežana Bahor. Na naše vprašanje, ali so povabili tudi Antona Nanuta, Kanalca in dirigenta tretje izvedbe Kogojevih Črnih mask, je Pompe odgovoril, da ni bil med vabljenimi.

V vlogi moderatorja in Marija Kogoja nastopa igralec Milan Štefe, ob njem pa še Zvone Hribar, Matejka Jagodic, Grega Čušin, Boris Ostan, Kajetan Bajt in drugi. Urednica igrano-dokumentarnega filma je Danica Dolinar, režiser pa Primož Meško.

Črne maske natisnjene

Naj ob tem spomnimo, da se je pred dvema tednoma zgodil velik praznik, saj jim je v Društvu slovenskih skladateljev, po več desetletnih prizadevanjih, uspelo natisniti partituro Kogojevih Črnih mask. Opera, ki so jo do danes izvedli v štirih odrskih izvedbah (dirigenti Mirko Polič 1929, Samo Hubad 1956, Anton Nanut 1990, Uroš Lajovic 2012), je bila namreč doslej le v rokopisni obliki (815 strani), izvedbeni material so tako prepisovali in fotokopirali iz partiture, ki je zdaj skrbno shranjena v trezorjih NUK. Delo redaktorja je (v osmih letih) opravil dirigentUroš Lajovic, notograf je bil Gal Hartman. Črne maske so izšle v Edicijah Društva slovenskih skladateljev in pomenijo pomemben mejnik na založniškem področju. Poskrbeli pa so tudi za notografirani elektronski zapis integralne verzije partiture in s tem omogočili dosegljivost doslej deloma nepoznane in še nikdar v celoti združene partiture naslednjim generacijam raziskovalcev in morebitnih novih redaktorjev. KLAVDIJA FIGELJ

---