Politično razdevičenje
Kultura
20. 03. 2012, 14.04
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.24
Zakaj se je George Clooney lotil glavne vloge v idealizirajočem postkolonialnem ameriškem patriotskem filmu Potomci in onečastil svoj zavidljivi igralski renome, medtem ko skoraj istočasno na slovenska filmska platna prihaja vrhunska politična drama Marčeve ide, ki jo je režiral?
Marčeve ide bi morale biti obvezno “filmsko čtivo” v predvolilnih kampanjah, sploh pa za Američane, ki trenutno izbirajo nove kandidate za ameriški predsedniški prestol.
Clooney je v Marčevih idah (15. marca leta 44 pr. n. št. naj bi se Cezar na poti v Senat ustavil pri vedežu, ki ga je opozoril in mu posmehljivo rekel: “Marčeve ide so prišle,” in tako naznanil njegovo bližajočo se smrt oziroma atentat) nastopil v vlogi liberalnega kandidata za predsedniško nominacijo. Pot v umazano igro politike mu tlakujeta glavni svetovalec Paul Zara, vedno izvrstni Philip Sey-mour Hoffman, in obetavni Stephen Meyers, ki ga je prav tako odlično upodobil Ryan Gosling. Njegova lanska vloga hladnokrvnega šoferja, specializiranega za roparske pobege, v filmu DriveNicolasa Windinga Refna in tokratna vloga naivnega političnega svetovalca v Clooneyevem filmu, ki ga zakulisne spletke preobrazijo v prvovrstno “politično žival”, sta igralska vrhunca Goslingove kariere. Kje se pa v Marčevih idah zaplete?
Marčeve ide (The Ides of March), 2011, scenarij George Clooney, Grant Heslov in Beau Willimon, režija George Clooney.
Stephenov potencial “zavoha” tudi glavni svetovalec konkurenčnega kandidata Tom Duffy (Paul Giamatti), ki ga želi imeti na svoji strani. Stephen se odzove povabilu in naredi usodno napako. Navkljub temu, da seveda zavrne Tomovo nečedno ponudbo, že snidenje z njim zapečati njegovo kariero. Novica namreč pricurlja do Timesove novinarke Ide Horowicz (Marisa Tomei), ki bi z objavo te informacije “politično usmrtila” Stephena. Časi silne idealizacije kandidata, za katerega je delal Stephen (“Vse bom storil, ker popolnoma verjamem vanj.”), so mimo, sprevrženi svet političnega trgovanja in njegova sla po maščevanju sta mu dala nov zagon.
George Clooneyu gresta režija in vrtanje v nevralgične točke ameriškega zeitgeista zelo dobro od rok. V režijskem prvencu Izpovedi nevarnega uma se je podal v svet poneumljajočega šovbiznisa, v Lahko noč in srečno je predstavil medijsko zakulisje črnih časov makartizma, v zadnjem celovečercu Marčeve ide pa je obračunal z licemernostjo ameriškega političnega establishmenta.
Tudi njegove igralske vloge so dokaj skrbno izbrane in sovpadajo z njegovo liberalno politično držo (najboljša nedavna vloga in istočasno tudi najbolj tragikomična je bila nedvomno v filmu Možje, ki strmijo v koze), iz neznanega razloga pa se vmes prikrade tudi kakšna, ki ni vredna omembe (beri: Potomci), in katero bodo zvesti privrženci, vajeni ostrih in pronicljivih Clooneyevih filmov, težko prebavili.
BILJANA PAVLOVIĆ