Pokazati tudi manj znana imena

V palači Pokrajinskih muzejev so predsinočnjim zvečer odprli horizonte umetnosti prejšnjega stoletja ob slovenski zahodni meji. Naslov razstave je namreč Odprta obzorja, na ogled so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi iz Siene.

GORICA>Umetnost prejšnjega stoletja ob naši zahodni meji je bila predmet obravnave dveh večjih razstav, ki smo jih videli lani. V Cankarjevem domu je Vid Lenard na razstavi Razprta obzorja predstavil dela tržaških slikarjev iz časa po drugi svetovni vojni. V Trstu so se Orizzonti dischiusi/Razprta obzorja še bolj razprla, saj je bila razstava, pod katero se je v imenu stroke podpisal umetnostni zgodovinar Joško Vetrih, po številu del in avtorjev obsežnejša, dela pa so prišla izključno iz umetniških zbirk goriške delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi iz Siene. Tokratno, goriško razstavo so poimenovali Odprta obzorja / Orizzonti aperti, nastala pa je na podlagi tržaške, le da je na goriški na ogled okoli 60 umetniških del, medtem ko jih je bilo na tržaški več kot 170.

Vetrih je goriško razstavo predstavil kot umetnost bolj in manj znanih avtorjev. Med znanimi so Veno Pilon, Ivan Čargo, Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj. “Novost in adut goriške pobude je gotovo njena umestitev znotraj muzejske ustanove, tako da bodo nekatera dela postavljena na ogled v okviru stalne galerijske postavitve. Tudi na ta način želijo pobudniki opozoriti širšo, predvsem italijansko javnost, na nekatera manj znana ali celo nepoznana imena umetnikov, ki so se na Goriškem rodili ali so tam ustvarjali,” je opozoril Vetrih. Med te sodijo Avgusta Šantel ml., pranečakinja Jožefa Tominca, Avgust Bucik, ki ga na razstavi zastopa prizor gradnje mostu, Milko Bambič, Riko Debenjak in Rudolf Saksida - ta se je v tridesetih letih s Cralijem in Cenisijem ogrel za futurizem in je danes skoraj tonil v pozabo. Seznam dopolnjujejo še Cvetko Ščuka, Albert Sirk, Jože Cesar, Robert Hlavaty, Avrelij Lukežič, Demetrij Cej, Silvester Komel in sodobniki Bogdan Grom, Andrej Kosič, Klavdij Palčič, Vladimir Klanjšček in Franko Vecchiet.

“Razstava umetnikov, ki so ustvarjali na tem območju, kaže na bogastvo kulturnega delovanja, ki presega državne meje,” je na slovesnem odprtju uvodoma dejal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Direktorica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin je dodala, da so umetnine, ki po svoji kakovosti vse sodijo v muzejsko zbirko, zvesto zrcalo pokrajine ob zahodni meji, sama razstava pa lep primer sobivanja zasebne in javne zbirke.

Predsednik delniške družbe KB 1909 Boris Peric je dejal, da se je njihova zbirka umetnin razvijala skupaj z razvojem finančne družbe. Spomnil je na začetke, ki so povezani prav s palačo Attems Petzenstein, kjer domujejo Pokrajinski muzeji. Prav tu so namreč leta 1909 ustanovili Kmečko banko, katere neposredna dedinja je delniška družba KB 1909.

Glede sodelovanja s siensko banko pa dejal, da so z njimi podpisali 23-letno pogodbo, s katero jim Sienčani posojajo umetnine, ki so iz zbirk Tržaške kreditne banke prešle v njihovo last. Razstava bo na ogled do 26. maja.

KLAVDIJA FIGELJ

---