Pogled od blizu in daleč

Projektorji letošnjega Kino Otoka bodo zabrneli nocoj, ko na Manziolijev trg s filmom presenečenja vabijo domačine. Tokratni festivalski program, ki bo otoška platna polnil do nedelje, 9. junija, je zaznamovan z različnimi oblikami upora. Pred začetkom festivala smo se pogovarjali z direktorico Kino Otoka, Loreno Pavlič.

> Prvih nekaj let je bil Kino Otok v znamenju manj znanih oziroma spregledanih svetovnih kinematografij, zdaj fokus vse bolj usmerjate z globalnega na regionalno. Zakaj?

“To se zgodilo iz dveh razlogov: zaradi kapacitet, ki jih imamo ter zaradi naravnega razvoja dogodkov. S tem ko smo se odmaknili od azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, smo dejansko postali veliko bolj pozorni na to, kar se dogaja v naši neposredni bližini in soseščini. In ugotovili smo, da je čisto blizu nas veliko avtorjev in del, ki jih morda sploh ne bi odkrili. Idejno vodilo festivala pa že od začetka ostaja enako: to je otok, ki z izborom del in avtorjev kaže neko pot, nam daje vedeti, da je stvari mogoče izpeljati izven utečenih vzorcev. Na Otok pa tudi letos prihajajo filmi iz Japonske, Indije, Kanade in tudi ZDA in seveda Evrope daljne in bližnje Finske, Francije, Anglije, Italije, ... še vedno smo Otok za vse celine sveta.”

> Letošnji Kino Otok se začenja nocoj, ponudil bo sedem festivalskih dni, slovesno pa ga boste odprli šele v četrtek ... Zakaj ste se odločili za tak ustroj?

“Kino Otok se iz leta v leto spreminja. Neprestano iščemo nove formule, s katerimi poskušamo izboljšati festival. Letos smo se tako odločili, da bi Manziolijev trg, osrednje festivalsko prizorišče, zaživelo prej. Običajno smo testno projekcijo, ki domačinom prinese film presenečenja, nekoliko 'zamolčali', letos pa smo jo uvrstili na urnik. In se odločili, da prvemu delu festivala damo regionalne oziroma lokalne poudarke. Tako bomo jutri pod zvezdami na Manziolijevem trgu predvajali film Na svoji zemlji, ki je bil leta 1965 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predvajan v Cannesu, lani pa so filmu v Baški grapi pripravili čudovito tematsko pot. Mislim, da kaj takega tudi v širšem evropskem prostoru težko najdemo. Projekcije filma se bosta udeležila igralca Štefka Drolc in Aleksander Valič, česar se resnično zelo veselimo.”

> Lokalno in globalno pa bo odzvanjalo tudi v otvoritvenem večeru ...

“Regionalno smo obarvali začetek festivala na Manziolijevem trgu, z otvoritvijo pa se kot običajno podajamo v mednarodne vode. Četrtkov, otvoritveni večer, bo poklon Silvanu Furlanu. Novogoriška občina mu je letos posvetila leto, na Otoku pa imamo v spomin na našega učitelja, dolgoletnega sodelavca in prijatelja, posebno sekcijo Silvanov zaliv. Festival bo odprl njegov dokumentarec Deklica s frnikulami, v katerem 'portretira' Ito Rino, najslavnejšo slovensko filmsko zvezdo. Po Silvanovem dokumentarcu pa bomo zavrteli še Erotikon, slovito delo Gustava Machatýa z Ito Rino v glavni vlogi, film pa bo v živo spremljal pianist Andrej Goričar.”

> Zakaj ste se odločili, da letos festival podčrtate z uporom?

“Pravzaprav se je uporniški naboj letošnjega festivala izrisal sam. Sledili smo nitim naših programskih vodij in prek njihovega izbora ugotovili, da so v program uvrstili filme, ki zelo različno odražajo družbeno realnost, skupna točka vseh pa je upor. Programska vodja Varja Močnik pa je usmerjala to zgodbo in dirigirala ta upor.” (nasmešek)

> Posebno sekcijo namenjate 35-mm filmskemu traku. Zakaj?

“Tudi v tej sekciji gre za upor oziroma kljubovanje. Z našo družbeno realnostjo namreč sovpada tudi izginjanje določenih filmskih praks. 35 mm filmski trak pač predstavlja dojemanje filma na najbolj filmofiličen način. Ob izginjanju te dragocene filmske materije se nam je zelo pomembno, da opozorimo na to in seveda na dejstvo, da digitalizacija nima le prednosti. V tej sekciji se tako posvečamo uporu v filmskem ustvarjanju, ki išče svojo izrazno moč tako v duši kot v materiji. Znotraj te sekcije bomo tako predstavili filme s tem šarmom.”

> Upor je jasno zarisan tudi v sekcijah Odpor in Signali . V prvi boste gostili Karpa Godino in Želimirja Žilnika, v drugi mladega francoskega režiserja Sylvaina Georgea ...

“Karpo Godina in Želimir Žilnik sta legendi našega in tudi svetovnega prostora. V njunem primeru se bom posvetili vprašanju, kako vztrajati v izražanju sebe v različnih režimih, v različnih pogojih. S svojimi deli izpričujeta vztrajnost pogleda, želje ustvarjata to, kar si želita in kar živita. Sylvain George pa je nov, mlad avtor, nova festivalska zvezda. Pokazali bomo dva njegova dokumentarca: Okruški (moja usta, moj upor, moje ime) in K Madridu - skeleča svetloba! (Prizori iz razrednega boja in revolucije). Prvi je lirično in pretresljivo delo o afriških prebežnikih v Evropi, z drugim pa v izrazito dokumentaristični maniri predstavlja vrenje na madridskih ulicah. Pri Georgeju se mi zdi najbolj pretresljivo to, da strašljivo dogajanje beleži na poetičen način, kar se gledalca še posebej dotakne.”

> Letos se na poseben način posvečate mladim. Zakaj torej Podmornica , posebna sekcija za otroke in mladostnike?

“Podmornica- Otok za mularijo je sekcija, ki smo jo zasnovali z mislijo, da moramo vzgajati podmladek. Da moramo otrokom in mladostnikom pomuditi priložnost, da film spoznajo od blizu ter da se sami preizkusijo kot avtorji. Razlog za to odločitev je predvsem v dejstvu, da v Obalno-kraški regiji v zadnjih letih vse manj filmsko-vzgojnega programa. Na krov Podmornice smo tako naložili filme, filmsko delavnico, mlade avtorje ter dve strokovni srečanji, ki sta odprti za vse, predvsem bomo veseli učiteljev. Na prvem se bomo pogovarjali, kako do nacionalnega programa za filmsko vzgojo v šolah; tega v Sloveniji še nimamo, kot primer dobre prakse pa bomo pokazali medregijsko platformo Gonglab iz Porednona. S tem si želimo premakniti stvari, cilj Podmornice pa ni ostati festivalska sekcija, ampak postati celoletni program.”

> Kako Otok živi v času krize?

“Vsekakor kriza vpliva na program in na izvedbo festivala, vendar ne v kakovostnem smislu. To raven po vseh močeh ohranjamo. In drži, denar je pomemben, ne drži pa, da zaradi tega, ker denarja ni, festivala ni mogoče delati, ga narediti s konceptom in ga narediti dobro.”

> Tudi letos bo Kino Otok poganja energija prostovoljcev? Koliko jih pričakujete?

“Naše prostovoljne brigade bodo letos štele 83 udeležencev, ki bodo skrbeli, da bo teden dni na sedmih festivalskih lokacijah od 9. ure zjutraj pa do druge ure ponoči vse tako, kot mora biti.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---