Poezija, ki ne ubija tišine

“Pesmi Katje Klun so izrazit primer uspešne ustvarjalne strategije, v kateri se igrivost ne sprevrže v slabšalno lahkotnost in kjer praznovanje, četudi kdaj v zadostno zadoščeni ženski odrezavosti, nikoli ne postane cenena zabava," o poeziji Katje Klun iz Gradišča pod Brkini v spremni besedi zbirke Elksir zapiše pisatelj Mare Cestnik.

Katja Klun
Katja Klun 

Njen pesniški prvenec je nedavno izšel pri mariborski založbi Litera v zbirki Vedute, nekaj o sebi in svojem pesniškem pogledu pa nam je avtorica zaupala med spletnim dopisovanjem.

>O pesniških začetkih ...

“Simpatijo do poetičnega gojim od vedno, vendar sem se s pisanjem začela ukvarjati šele na fakulteti. Že ob nastanku prvih pesmi sem imela zelo dober občutek. Pa ne samo v zdraviteljskem, psihoterapevtskem smislu celjenja ran, ampak tudi v literarnem ovrednotenju. Poslala sem jih na uredništvo literarne revije Mentor in objavili so jih takoj v naslednji številki. Že takrat me je opazil tedanji urednik Milan Vincetič, ki je napravil zelo spodbuden zapis o mojem pisanju. V njem je začutil potencial in septembra letos na tiskovni konferenci ob izidu Eliksirja dejal, da moje ustvarjanje spremlja že dlje časa. Kot literarni urednik na založbi Litera se je odločil, da bodo moje pesmi izšle v zbirki Vedute, kjer izhajajo dela sodobnih slovenskih pesnikov.”

>O izviru navdiha.

“Izvir navdiha je življenje samo. Preprost vsakdan, v katerem odkrivam posebne trenutke. Zenovsko dojemanje sveta. Mističnost. Mojstrstvo obvladovanja odnosov z drugimi, v katerih ne izgubljam sebe. Posluževanje ezoterike kot sredstva in ne kot namena in nazadnje opustitev slednje. Sledenje trenutku, energiji. Čarovniško vajenstvo.”

>O kratki formi, ki ni haiku.

“Nasploh ne maram veliko govorjenja. Zlasti ne praznega govorjenja, ki je namerno ubijanje tišine; rada govorim takrat, ko imam kaj tehtnega za povedati. In mislim, da mora biti tako tudi v (moji) poeziji. V njej ne maram odvečnosti, moraliziranja, 'filozofiranja', 'nakladanja', saj menim, da so v večini primerov vse naštete stvari lastnosti slabe poezije. Ljubim zreduciranost na 'nujno'. Nekaj podobnega haikuju, le da je mojim pesmim dodana lirična nota. Za haikuje pač vemo, da so predvsem impresije iz narave.”

>O rimi, ki jo uporablja kot “začimbo”.

“Uporabljam jo res tu pa tam. Gre za trenutni vzgib in manj za zavestno dejanje; ko mi trenutek tako naroči. Vsekakor pa ne želim omejevati verzov z rimo.”

>O ironiji in humorju, ki sta (bila) in ju ni.

“Zlasti na začetku svojega pisanja sem uporabljala veliko ironije, sedaj pa ne več. Ironija je izraz nesprejemanja nekega stanja in hkrati nezadovoljstva s svetom in samim seboj. Odkar bolj sprejemam vse, kar se dogaja, mi je ironija nepotrebna. Humor pa je zelo dobrodošel, čeprav ga v moji zbirki ni veliko. Rada imam 'čist' humor, ki je ogledalo čiste duše. Vrsta humorja veliko pove o človeku, ki ga uporablja.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano