Piran spet uglašen s Tartinijem

Kljub kriznim časom, se je dvanajsti Tartini festival začel razkošno. A ne materialno; otvoritveni koncert v piranski cerkvi sv. Jurija je minuli četrtek namreč ponudil pravo razkošje znanih in priljubljenih baročnih partitur ter prvovrstnih izvedb.

PIRAN > Ansambel Il terzo suono, ustanovljen kot festivalski ansambel na petem Tartini festivalu v Piranu leta 2005, je sčasoma postal prepoznaven tudi na tujih festivalih (Ravello, Emilia Romagna, Luxemburg), saj ga sestavljajo izvrstni člani različnih mednarodnih orkestrov, pogosto pa spremlja vrhunske soliste, kot so Sergio Azzolini, Giuliano Carmigniola, Christophe Coin in drugi. S skrbno načrtovanim delom obuja in na novo odkriva Tartinijeve partiture, hkrati pa tudi z drugimi baročnimi deli razveseljuje piransko občinstvo. Že na samem začetku je umetniško vodstvo prevzel sloviti italijanski fagotist Sergio Azzolini, ki pa ga v njegovi odsotnosti zamenjuje brazilski violinist danskih korenin Lavard Skou-Larsen, sicer znan kot dirigent in vodja ansambla Salzburg Chamber Soloists, v piranskem festivalskem ansamblu pa že ves čas igra prvo violino.

Tako je bilo tudi letos, ko mu je na pomoč priskočil še nemški čembalist Konstantin Hiller, ki ga naše občinstvo pozna tudi kot umetniškega vodjo ansambla Salzburg 1756. Poleg njiju so letošnjo zasedbo Il terzo suono tvorili še violinist Damir Oraščanin, član dunajskega Kammerorchestra in dunajske Volksoper, madžarska violistka Agnes Apro in kontrabasist Vilmos Buza, violončelista Verena Laxgang in Milan Vrsajkov, ki je sicer tudi programski direktor festivala, ter njegova umetniška direktorica, flavtistka Jasna Nadles. Skupaj so priredili pravo parado uspešnic iz baročne dobe, od Pachelblovega Kanona z Gigo pa Albinonijevega Adagia do Händlove Glasbe na vodi. Tudi na Tartinija niso pozabili, Koncert op. 2, št. 1 je tokrat prvič, a mojstrsko zaigral mladi violinist srbskega rodu Damir Oraščanin, pravo presenečenje in hkrati poslastico pa so ponudili z redko slišano partituro Georga Philipa Telemanna, Suito Don Kihot. Gre za pravo programsko skladbo z vsebinskim konceptom v naslovih posameznih stavkov, ki seveda opisujejo glavne like tega španskega romana. S svojo duhovito interpretacijo in scensko obogatenim nastopom je izvedbo zelo izvirno začinil Lavard Skou-Larsen. Njegova violina je napadala mline na veter, vzdihovala kot Dulciena, poskakovala kot Rozinanta, violinist pa se je zraven tudi malo spakoval ali negodoval kot Sancho Pansa in se zibal kot njegov osel. Predvsem pa vse poslušalce spravil v smeh.

Tudi sicer so poslušalci, ki so do zadnjega sedeža napolnili prelepo piransko cerkev sv. Jurija, skozi ves koncert z izjemnim zadovoljstvom navdušeno ploskali izvrstnim izvedbam najlepših baročnih melodij. Zelo številno, tako domače kot tuje občinstvo, pa mnogi visoki gostje (s piranskim županom Petrom Bossmanom na čelu) so dokaz, da se je Tartini festival s svojo kakovostjo in tradicijo, predvsem pa s tem, kar vsako leto naredi za še vedno najpomembnejšega Pirančana, že trdno usidral v Piran in v zavest njegovih prebivalcev, tako stalnih kot občasnih. Žal se tu in tam še vedno zazdi, da se slednji bolj kot prvi zavedajo privilegija in časti živeti v rojstnem mestu Giuseppeja Tartinija.

LEA HEDŽET, Radio Koper

---