Petrič: “Prešerna bi motila provincialna ozkost”

Na slovenski kulturni praznik je rojstna vas Franceta Prešerna znova oživela. Zbrane na proslavi v Vrbi je nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je prepričan, da se Prešeren, če bi danes živel, v Sloveniji ne bil počutil posebej dobro. Zagotovo bi ga motila provincialna ozkost, je bil do države in družbe kritičen Petrič.

VRBA > Slovenci smo uspeli obstati in doseči raven razvitega, izoblikovanega evropskega naroda. "To raven smo dosegli, ni pa videti, da smo se otresli provincialne ozkosti in zavarovanosti vase, predvsem pa klečeplazenja pred tujim," je opozoril Petrič. Prepričan je, da se Prešeren - svobodomiseln, zazrt v evropski prostor, daleč presegajoč slovensko provincialno mentaliteto, ne pohlepen za denarjem, svoboden duh s širokim znanjem, vizijo in humanizmom - v takšni družbi ne bi dobro počutil.

Po tem, kakšen je bil Prešeren kot človek, pesnik in pravnik si Petrič upa trditi, da je v sebi nosil občutek za pravičnost, torej za pravno državo. Zato Petrič dvomi, da bi Prešeren uspel v današnji slovenski družbi pohlepno zadrtih, zazrtih v svet materialnih dobrin, v družbi nastopaštva, poslovniške in druge elite s premalo želje po skupnem dobrem in s premalo človeške empatije. Petrič je v svojem govoru slovensko državo in družbo večkrat označil kot dolino šentflorjansko.

V tem kriznem času je po mnenju ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Žekša kultura izjemno pomembna, in sicer predvsem v smislu, da bi bili ljudje bolj kulturni, prijateljski ter bi se znali bolje pogovarjati. "Če bomo tu našli kulturno moč, se ne bomo skregali in bomo živeli naprej, sicer bo hudo," je za STA dejal minister.

Glede trenutnega položaja kulture v Sloveniji je Žekš dejal, da je slovenska kultura zdrava, močna in z veliko tradicijo ter bo živela naprej. Prave zveze dogajanje glede ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo s samo kulturo po njegovem mnenju nima.

Podobnega mnenja je tudi Petrič, ki je poudaril, da je položaj kulture odvisen od kulturnih ustvarjalcev, od vzdušja in od odnosa politike ter naroda do kulture in ne od tega, ali ima svojega ministra. "Ampak določene stvari imajo v življenju naroda in posameznika simbolni pomen in kolikor gre za ta simbolni pomen, očitno Slovencem in kulturnikom ministrstvo za kulturo veliko pomeni. Zato mislim, da bo vlada, ki ima vso pravico, da se organizira kot hoče, vendarle razmislila, kaj je najbolj pametno," je izpostavil.

Spomnil je, da je bila kultura na Slovenskem skupaj z jezikom hrbtenica našega obstoja. "Kultura je del naše nacionalne eksistence, ampak v tej tekmi modernega sveta moramo biti narod v pravem pomenu besede," je dejal Petrič in kot enega izmed izzivov v tej tekmi navedel, da bi živeli skrajno racionalno. Ob tem je spomnil, da imamo Slovenci kot dvomilijonski narod, vse kar imajo veliki narodi, med drugim akademijo znanosti, velik parlament in dve operi.

Petrič je obljubil, da bo prihodnje leto v Vrbo k rojstni hiši pesnika in pravnika skušal pripeljati tudi vseh svojih osem kolegov, ustavnih sodnikov. Vendar le pod pogojem, da bodo v Žirovnici rešili "neroden, majhen in nepotreben spor" s sosedom Prešernove hiše. Župan Leopold Pogačar je danes sicer zatrdil, da se bodo trudili najti rešitev. V tem duhu bodo 1. marca s predstavniki ministrstva in zavoda za varstvo kulturne dediščine skušali najti možnost za prestavitev javne poti.

Letošnje prireditve ob Prešernovi rojstni hiši se je zaradi mraza sicer udeležilo nekoliko manj ljudi kot lani. Tako so do proslave našteli tudi le 200 pohodnikov po poti kulturne dediščine, ki jo vsako leto nadgradijo z dodatnimi vsebinami. Letos so se posvetili 50-letnici smrti Frana Saleškega Finžgarja.

---