Pesmim daje barvo, vonje in zvoke
V Kosovelovi knjižnici v Sežani je bila v četrtek predstavitev dvojezične pesniške zbirke Nepopolna Hestija - L 'imperfetta Estia avtorice Maje Razboršek. Pesmi je v italijanščino prevedla Jolka Milič.
SEŽANA> “Jezik ti predstavlja igro, s katero se izražaš v prostem verzu. Pri ustvarjanju dokazuješ neizčrpno izrazno moč slovenskega jezika, saj ti je vsakdanjost besed nepoznana, rada in pogostokrat se poslužuješ besednih novotvorb in besed, ki jih zasledimo le še v slovarjih,” je pesnico skozi njeno novo delo izzvala povezovalka predstavitve Tanja Bratina Grmek.
“Res je, z vsakdanjim poenostavljenim besediščem jezik siromašimo. Zdi se mi, da mu s tem odvzemamo bogastvo barv, vonjev in zvokov. Zato pa je poezija temu protiutež,” je na izziv odgovorila pesnica, ki ji je Nepopolna Hestija tretja samostojna pesniška zbirka.
Maja Razboršek je rojena v Ljubljani, zadnjih 30 let pa živi in dela v Sežani. Objavlja v večini slovenskih literarnih revij in vse pogosteje tudi tujih, njene pesmi se berejo na Radiu Slovenija, s pesniško zbirko Istosrediščnost je osvojila lansko premsko nagrado, ki jo podeljuje Združenje književnikov Primorske svojim članom.
Razborškova je tudi članica sežanskega literarnega društva Zlati čoln in Društva slovenskih pisateljev. Lani se je njeno ime pojavilo v Antologiji slovenskih pesnic.
Kot knjižničarka je zadnjih deset let tudi mentorica literarnemu krožku Sončna ura, ljubezen do materine besede pa z branjem pravljic prenaša tudi na najmlajše.
“Z Jolko sodelujeva že vrsto let. Ona je zaslužna ne le za izjemne prevode mojih del v italijanščino, vsaj enakovredno temu je njeno vztrajno spodbujanje mojega ustvarjanja, zato jo upravičeno naslavljam z moja literarna mama,” je plodno sodelovanje s prevajalko Jolko Milič opisala Razborškova.
Zadnjo književno delo, za katerega je naslovnico oblikovala sama, izšlo pa je v okviru založbe KD Vilenica, je poimenovala po Hestiji, ki je po grški mitologiji boginja domačega ognjišča ter simbol doma in družine. Zaradi lepega videza sta jo snubila Apolon in Pozejdon, vendar pa je Hestija oba zavrnila in si od Zevsa izprosila večno devištvo. Ker je bila dokaj neopazna in nekaj samoumevnega (v vsaki hiši je na njenem oltarju gorel večni ogenj), jo Homer celo ni omenjal.
“Čeprav poletja redno preživljam v Grčiji, pa tokrat motiv grške boginje v knjigi - skozi pesmi - soočam z meni dragim Krasom in vlogo žensk v naši družbi, ki so pomembne, a istočasno samoumevne in neopazne. Če je boginja popolna, pa se sama zavedam svojih nepopolnosti,” je naslov zbirke utemeljila pesnica. V zbirki v petih ciklih vrisuje svojo podobo v pesniški krajepis obeh njej dragih prostorov.
Predstavitev je obogatil kolaž izmenjujočih se fotografskih utrinkov iz dosedanjega življenja avtorice, ki ga je pripravila Martha Sotelo Bunjevac, za glasbeno uverturo v dogodek pa je na ksilofonu poskrbel učenec Glasbene šole Sežana Anže Počkar.
BOGDAN MACAROL