Onstran Alp sami barbari

Pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU je izšla knjiga Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški avtorice Neve Makuc. Pred kratkim so jo predstavili v Goriškem muzeju na gradu Kromberk.

NOVA GORICA> Knjigo je izdala založba ZRC v zbirki Thesaurus memoriae dissertationes in je v bistvu predelana doktorska disertacija, ki jo je junija lani zagovarjala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Avtorica knjige je Neva Makuc, italijanska in zgodovinarka na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer se pod okriljem novogoriške Raziskovalne postaje posveča preučevanju zgodovine zahodnega slovenskega in vzhodnega italijanskega prostora ter zgodovini mentalitet.

Če je historiografija nekakšno ogledalo dobe, potem je avtorica prek historiografskih del rekonstruirala miselni svet in intelektualni horizont posameznikov - historiografov Furlanije in Goriške. Ti so namreč v svojih delih izražali pogled na pretekli in/ali sodobni čas, znotraj tega so svojevrstno mesto zavzemale njihove opredelitve identitet, percepcije družbe in načini, kako so dojemali njene člane. Hkrati nas to delo sprehodi v času, skozi raznolika obdobja, ki jih zamejujeta dva izjemna historiografska dosežka, in sicer spis Historia LangobardorumPavla Diakona iz 8. stoletja in z razsvetljensko navdahnjenim delom Istoria della Contea di Gorizia goriškega plemiča Carla Morellija di Schoenfelda iz 19. stoletja.

Onstran Alp so barbari

Makučeva je pregledala velik korpus historiografskega gradiva, tako objavljenih del kot zasebnih. “Tega je bilo v Furlaniji zares ogromno, zlasti v primerjavi s slovenskimi deželami, ki so historiografsko revna,” pravi Makučeva in pojasni, da to priča o izjemnem zanimanju Furlanov za zgodovino, za beleženje preteklosti, in izraža njihov ponos. “Njihova deželna zavest je bila zelo močna, ozirali so se v srednji vek, v zlato dobo njihovega plemstva.”

Med zanimivejšimi Makučeva poudari kronike zasebne narave, kjer so si ljudje upali povedati več, na trenutke so celo prostaški. Na podlagi zapisov, v glavnem italijansko govorečih piscev, je rekonstruirala mentaliteto ter pojme, kot so deželna zavest, italijanski patriotizem in stereotipe do onstranalpskega prebivalstva, recimo do Nemcev. “Onstranalpske ljudi, zlasti Nemce, so obravnavali kot barbare, kar se je navezovalo na starodavno nasprotje Germani - Rimljani. Tudi določeni drugi stereotipi, na primer o Grkih, Judih in Turkih temeljijo na starejših predsodkih. Najbolj sovražen pa je bil - zavoljo nenehnega strahu pred njihovimi vpadi - odnos do Otomanov.” Na podlagi antične in srednjeveške tradicije so tudi druge, drugačne kulture dojemali negativno, zlasti Hune, Avare, Ogre, Skite.. “Slovanom so pripisovali različne izvore, ki jim je skupno to, da jih postavljajo na nižjo civilizacijsko raven.”

Deželna zavest nad vsem

Posebno poglavje je Makučeva namenila odnosu do slovensko govorečega prebivalstva. “Zanimivo, v nekatere zapise vstopijo celo ženske, ki jih v omenjenih delih ni kaj dosti zaslediti.” Med njimi omeni dva opisana dogodka, in sicer kako so v času druge habsburško-beneške vojne v 17. stoletju domačinke iz okolice Podgore korajžno zmerjale in celo grozile vojakom z beneške strani; in natančen opis dogodka, ko so se v 14. stoletju (leta 1362), ko je skupina furlanskih vojakov vdrla do bližine Devina ter oplenila in požgala Štivan, besne slovanske žene maščevale nad mrtvimi in umirajočimi vojaki tako, da so jim amputirale genitalije in jim jih zatlačile v usta. Menda zaradi posilstev in plenjenja prebivalstva, ki so jih bili deležni.

Sicer pa slovensko govoreče može, kot pravi Makučeva, prikazujejo vse prej kot pohlevne; velikokrat kot pogumne vojake in predvsem kot drzne tihotapce soli.

Med pomembnejšimi sklopi omenja deželno zavest, ki je do konca 18. stoletja oziroma začetka 19. stoletja, ko pride do nacionalnih teženj in preporodov narodov, presegala jezikovne razlike. “Ni bilo pomembno, ali govoriš slovensko ali furlansko ali nemško, vse so jemali kot domače prebivalstvo. Pomembna je bila deželna zavest.” O izoblikovani furlanski zavesti tako govorimo od 16. stoletja dalje, o goriški v 17. stoletju.

Na vprašanje, kako na zavest o pripadnosti gleda danes, Makučeva sklene: “Če pogledam narode, nihče ni etnično čist. Premiki prebivalstva v srednjem in novem veku so nas zelo premešali, zato so današnji nacionalizmi povsem brezsmiselni.”

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano