Oni - tukaj in zdaj

Kako umetnik doživlja sebe in okolje, v katerem živi? 18 odgovorov na zastavljeno vprašanje ponuja bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije 6. Razstavni projekt, ki je povezal devet slovenskih regionalnih galerij in muzejev, bo do avgusta na ogled v koprski galeriji Loža.

Ana Čigon, One more kick, video, 2009/2010
Ana Čigon, One more kick, video, 2009/2010 

KOPER> Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja je po desetih letih prerasla okvire, v katerih se je začela razvijati. Dobila je vseslovenski značaj in novo ime Pogled na likovno umetnost Slovenije.

Ob Galeriji Božidarja Jakca, ki je prirediteljica bienala, je tokrat sodelovalo še sedem slovenskih regionalnih galerij, oziroma muzejev: Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija Velenje, Gorenjski muzej Kranj, Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Umetnostna galerija Maribor, Mestna galerija Nova Gorica in Obalne galerije Piran. pobudi se ni pridružila le Mestna galerija Ljubljana.

Cilj razstave, na kateri ni del, ki bi bila starejša kot dve leti, je ponuditi čimbolj verodostojen pogled na aktualno dogajanje na slovenskem likovnem področju. Jaz, tukaj, zdaj pa je tema, iz katere so tokrat pri svojem izboru izhajali kustosi devetih slovenskih galerij in muzejev. Vsakdo od njih je za bienalno razstavo izbral po eno delo dveh umetnikov oziroma skupin, ki živijo in ustvarjajo v okolju, kjer deluje galerija. Od primorskih galerij sta sodelovali novogoriška Mestna galerija - kustosinja Pavla Jarc je za razstavo izbrala skupino BridA in kiparko Anjo Kranjc, Majda Božeglav Japelj iz Obalnih galerij pa se je odločila na razstavo uvrstiti sliko Perfect Strangers slikarja Ganija Llalloshija in videlo One more kickAne Čigon.

Gani Llalloshi pravi, da se je prav v času, ko je prejel povabilo k sodelovanju, veliko ukvarjal z vprašanjem tujstva: “Zanimalo me je, kaj človeka določi za tujca - je to njegovo lastno občutje ali ga kot takega prepoznava okolica.” Na platnu je upodobil konkreten dogodek, ki je konec decembra 2010 dodobra pihnil v žerjavico javnega mnenja. Llalloshi, ki tudi sicer v svojih delih velikokrat citira filme in se sprašuje o konkretnih družbenih pojavih, se je tokrat naslonil na Žižka in Hitchcocka.

Na bienalni razstavi Pogled na likovno umetnost Slovenije 6 - Jaz, tukaj, zdaj, se predstavljajo še Jože Slak, Dubravko Baumgartner, Martina Mihoković, Andreja Džakušič, Maja Hodošček, Vesna Blagotinšek, Robi Caglič, Jurij Kalan, Marko Tušek , Maja Pučl, Tanja Vergles, Milan Golob in Natalija Šeruga.

V čoln pa je namesto Melanie, glavne junakinje filma Ptiči oziroma najslavnejšega slovenskega filozofa, ki je Hitchcockov kader uporabil v svojem dokumentarcu Perverzenžev vodnik po filmu (The Pervert'sm Guide to Cinema), posedel pisatelja Borisa Pahorja in piranskega župana Petra Bossmana. Naslov Perfect Strangers pa si je “sposodil” pri zasedbi Deep Purple. “Popolna tujca, vendar združena v skupni usodi novih bivanjskih horizontov, se metaforično skupaj prebijata skozi izkušnjo novodobnih pribežnikov, ki preplavljajo pokrajine sodobnega fizičnega, socialnega in političnega sveta,” o Llaloshijevem delu zapiše Majda Božeglav Japelj, ki dodaja, da avtor temo interpretira z veliko mero (samo)ironije. Slikar je po rodu Albanec, v Sloveniji je študiral in tu živi že zadnjih petindvajset let. Na vprašanje, ali se sam počuti tujec, pa odgovori z anekdoto. “Na neki okrogli mizi, ki so jo pripravili v Moderni galeriji, mi je kustos s Kosova dejal: 'Tukaj živiš že 25 let, si Slovenec? 'In sem mu odgovoril: 'Drži, tukaj živim že 25 let, a še noben mi ni rekel, da sem Slovenec.'”

Ana Čigon, predstavnica mlade generacije slovenskih likovnih umetnikov, je slikarka, veliko ustvarja tudi v novih medijih, v zadnjem času pa raziskuje tudi performans. “V svoje umetniške projekte pogosto vključuje izkušnjo telesnega kot izhodišče za tematiziranje osebne identitete, problematike družbenega spola oziroma odnosa med posameznikom in družbo,” njeno raziskovanje v katalogu opiše kustosinja.

Material za video One more kick, s katerim se Čigonova predstavlja na razstavi, je sicer nastal že leta 2007, ko se je začela ljubiteljsko ukvarjati s sodobnim plesom. “Leta 2009 sem te posnetke spet pregledala in prek montaže poskušala predstaviti ujetost subjekta v lastno videnje. To ujetost sem povezala z iskanjem sreče, ki jo družba posamezniku vsiljuje kot normo,” pojasnjuje avtorica, ki je pred kratkim magistrirala. Njen “tukaj in zdaj” se trenutno vrti okrog (samo)zaposlitve: “Biti samozaposlen v kulturi pomeni, da si v prekerni situaciji. Vizualni umetniki imamo pri tem še dodatno težavo - to, s čimer se ukvarjamo in čemur se posvečamo, družba ne razume kot delo. Ta odnos se, denimo, izkazuje tudi pri razstavninah, plačilu za izpeljavo razstave. Ko umetnik v Sloveniji postavi razstavo, za to praviloma ni plačan.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano