Odprta skrinja skupnega spomina

V enem osrednjih tržaških razstavišč, muzeju Revoltella, bodo danes ob 17.30 odprli razstavo slovenskega, tržaškega umetnika Franka Vecchieta. Naslov Memorabilia pravi, da gre za spomine, misli, vizije.

TRST > Na ogled bodo dela zadnjega desetletja, v katerih avtor združuje, povezuje izkušnje svoje umetniške poti.

Kustosinja razstave Giulia Giorgi je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila, da Memorabilia na splošno označuje predmete, ki ohranjajo v spominu določen kraj, dogodek ali osebo; v širšem pomenu so to lahko celo zapisi, podobe ali zvoki. V primeru Franka Vecchieta, kot je sam izjavil, gre tudi za vtise iz krajev, ki jih je obiskal ali v katerih je živel, z druge strani pa tudi za vtise, ki so jih dela drugih umetnikov pustila v njem.

V majhni sobi, kjer so razstavljene grafike, na primer, se umetnik spominja grafičnih šol v Parizu, Benetkah in Trstu, vsako od njih ponazori z odtisom tal, ki pove marsikaj, tudi o posebnostih grafične šole. Na ogled je tudi Ciklus Coal, ki se je rodil med Vecchietovim bivanjem v Združenih državah Amerike, ko je (leta 2008) poučeval na Univerzi v Indiani v Bloomingtonu. Med potovanjem z vlakom proti Richmondu je šel mimo področja, ki so ga zaznamovali odprti kopi premoga. Pogled na ta scenarij se mu je izjemno vtisnil, še zlasti sosledja stopnjevanj črne barve, ki so počrnile vse, kar je stopalo vanje.

Razstava, kot je poudarila Giorgijeva, ni zasnovana kronološko, pač pa tematsko. Obsežen sklop je posvečen tisku: prikazana so dela, ki navdih najdejo pri izumu premičnih kovinskih črk, tu so tudi njegove Svinčene knjige, posebno mesto na razstavi zavzema inštalacija Similare ter seveda dela iz znamenitega muzeja papirnatih letal.

“Izbrali smo dela, ki so zasnovana po principu mozaika. To pomeni, da manjše dele sestavljamo v celoto; da združujemo v nov svet in ne razdružujemo,” je o osnovnem konceptu izbora del včeraj povedal Franko Vecchiet. Kot primer je navedel svoje Dnevnike, ko je na slikarska platna lepil tiskani material, pa črne toteme, ki v sebi združujejo elemente kiparstva, vse do muzeja papirnatih letal (katerega predsednik, direktor in edini predstavnik je on sam), v katerega so svoja papirnata letalca prispevali kolegi in prijatelji umetniki. Na vprašanje, s kakšno idejo je zasnoval postavitev Similare, odgovarja: “V to postavitev sem združil vse svoje izkušnje, od tragičnih, kot je zaprtje galerije TK, katere ravnatelj sem bil, do zaprtja Tržaške banke, kjer sem imel denar … ob vseh teh dogodkih ugotavljam, da to sicer so moje osebne izkušnje, a predvsem so tudi izkušnje skupnosti, v kateri živim.” Kaj pa objekt, ki spominja na mišnico? “To je naš dom, ki je v teh časih izpostavljen vsem vetrovom in nevarnostim.”

Ob razstavi je izšla tudi monografija, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Knjigo v angleščini, italijanščini in slovenščini je uredil Andrej Furlan, ki je tudi avtor fotografij. Eseje sta podpisali Nadja Zgonik in Federica Luser.

KLAVDIJA FIGELJ

---