Odgovarja plahim, spreobrne pogumne

Goriški slikarji in kiparke mlajše in srednje generacije po dolgih letih spet razstavljajo skupaj. Na skupinsko predstavitev v galerijo Rika Debenjaka jih je povabila kiparka Nika Šimac, vsebinsko pa jih je pritegnil motiv bajeslovnega bitja lintvarja, ki od nekdaj straši, nagaja in opominja prebivalce Soške, Vremske doline, Trnovsko-Banjške planote in drugih krajev naše zemlje.

Delo kiparka Nike Šimac in slikarja Vasje Koklja  Foto: Klavdija Figelj
Delo kiparka Nike Šimac in slikarja Vasje Koklja  Foto: Klavdija Figelj

KANAL > Razstava, ki so jo odprli minuli petek, je svojevrsten praznik, saj skupaj razstavlja kar 16 ustvarjalcev, največ je slikarjev srednje generacije, pridružili pa so se jim tudi nekateri mlajši in starejši, grafiki, fotografi in keramiki iz kanalskega kluba. Inavguracija razstave je bila v znamenju obujanja ljudskih pripovedi o lintvarju/ lintverju, ki jih je več kot pol stoletja zbiral Pavel Medvešček. Zanimive zgodbe ljudskega bajeslovja bi bile dovolj, ljubiteljske teorije o “slovenski” etnogenezi pa so bile odveč. Na temo lintvarja je prav prijetno skladal Štefan Mauri, slišali smo tudi blagozvočje lutnjista Bora Zuljana, kaj malo pa o samih umetnikih.

Nekateri so ustvarjali na temo, drugi so iz domačih ateljejev prinesli nekaj, kar bi lahko šlo v tematski okvir. Pavel Medvešček je sestavil zanimivo piramidalno konstrukcijo za izničenje lintvarjevega kamna. Nekoč so namreč obstajale ženske, ki so, proti plačilu, šle iskat lintvarjeve kamne in jih potem kuhale v kotlu z raznimi zvarki. Naročnik je tak kamen potem vzidal tistemu, ki mu je priželel nesrečo in temu je potem hiša začela razpadati. Medvešček je en tak kamen našel, ker pa ne bi bilo dobro, da bi ga nesel domov, je ustvaril to konstrukcijo. Vedel je, da se njegov urok lahko izniči, in sicer tako, da nadenj usmeriš žebelj, ko so na nebu prisotne tri določene zvezde. Tako je naredil, le da je zvezde tokrat ustvaril iz papirja.

Peter Mignozzi je kot hommage Hieronymusu Boschu postavil Šolo življenja s košaro, v katero je spletel same negativnosti. “Vsak nosi svoj tovor, to je človeški lintvar,” pravi Peter, o oglju v košari (lintvar naj bi se izlegel iz jajca v plasteh premoga), pa da je strup in zdravilo hkrati. Migozzi je tudi avtor “organskih” slik Lintvarjevo oko in Trenutek v večnosti; prva ponazarja podlago, na kateri so prerokovali, druga je semenska slika, ki jo bomo, ko bo treba zapustiti zemljo, vzeli s seboj. Podlago z lintverjevim očesom, na katero so metali bob in tako prerokovali, je v črnem marmorju izdelala tudi Marika Pogačnik, poleg tega pa v belem kamnu izdelala še belega, črnega in rdečega zmaja. Kiparka Nika Šimac je na podlago iz zdrobljenega oglja, ki gre v prostor, položila forme v jajčni obliki, kar je simbolika jajca in kačjih glav. Slikarju Miranu Cenciču se je lintvar sam pojavil na sliki: nekoč, ko je na sliko polagal plasti in jo obračal, ga je zagledal. Vasja Kokelj razstavi staro sliko Rudar, ki je videl zmaja, čeprav bi si občinstvo želelo videti novo!

Vanja Mervič je duhovito (in sodobno) podobo lintvarja izdelal iz kravat, Romildo Kumar ga je našel v stari korenini, fotograf Rafael Podobnik v kamnu, Gregor Maver v sedmem, črnem jajcu. Peter Abram ga je iskal v kamnu in risbi, kot vraščeni del narave in človeka. Jernej Skrt se je s svojo fotografsko škatlico (kamero obskuro) podal na obale morja in beležil črto, ki deli kopno od vode, ta produktivni biološki rob ali pa poslednjo postajo, kjer človek zapusti svoje nakopičene sanje... “Hoja po robu postavlja vprašanja, odgovarja plahim, spreobrne pogumne,” je ob rob razstavi zapisal Skrt..

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano